Flachau ji je že prinesel srečo

MARIBOR >Z Ano Bucik smo se pogovarjali na prizorišču njenega največjega uspeha - v snežni areni v Mariboru, kjer je v slalomu med svetovno elito prismučala do sedmega mesta. Meni, da ima še rezerve: “Uresničila se mi je želja, da se uvrstim v deseterico in vendar mi - podobno kot pred nekaj dnevi na Sljemenu - nista še uspeli dve vrhunski vožnji na isti tekmi. Rezerva je v napadalnosti.”

Prva dama slovenskega slaloma, 23-letna Novogoričanka Ana Bucik (SK Gorica) - sicer študentka pedagoške fakultete - v letošnji sezoni napreduje iz tekme v tekmo. Po tem ko je bil njen lanski dosežek kariere 13. mesto, se je letos odrezala takole: 24. Semmering, 18. Levi, 13. Killington, 11. Zagreb, 7. Maribor. Vse skupaj jo uvršča na enajsto mesto skupnega slalomskega seštevka sezone svetovnega pokala. Na Flachau, kjer bo danes ob 17.40 pod žarometi naslednji slalom svetovnega pokala (prenos TVS 2), ima Ana lepe spomine iz sezone 2014/15, ko je z 21. mestom prišla do svojega tedanjega dosežka kariere.

> V kakšnem pričakovanju čakate novo tekmo?

“Tekmovališče tam mi je všeč. Po mariborskem uspehu se že veselim nastopa. Letos kljub nihanjem smučam dobro in upam, da bo še bolje.”

> Kako zgoščena je konkurenca?

“Prvih pet tekmovalk skupnega seštevka po kakovosti izstopa, sledi pa nas 15 precej izenačenih. Razvrstitev med nami je odvisna od dnevne forme.”

> V zadnjem obdobju si prizadevate, da bi se med boljše prebili tudi v veleslalomu. Kako kaže?

“Treniram dobro in napredujem, a potrebujem še nekaj pravih priložnosti in časa. Moja uvrstitev v reprezentanci je pač takšna, da sem zaradi omejene nacionalne kvote izpadla iz startne liste mariborskega veleslaloma, ker je bilo zaradi poslovilnega nastopa Tine Maze pač eno mesto manj. Upam, da je svoje slovo doživela tako, kot si je želela, sama pa bom imela še veliko priložnosti. Malo mi je kljub temu žal za mariborsko, ker bi tudi s številko okoli 60, ki jo trenutno lahko dobim, še imela odlično progo. S tako visoko številko bo lep dosežek, če do konca sezone kdaj pridem do uvrstitve v drugo vožnjo.”

> Ali je tekmovati v Mariboru za vas prednost ali pritisk zaradi domačih navijačev?

“Na trenutke je bolj naporno, ker smo deležne večje pozornosti medijev in občinstva. Sama skušam to obrniti v dodatno motivacijo. Večina stvari je enakih kot na drugih prizoriščih - vstajanje okoli petih, raztezanje, zajtrk in nato še v mraku odhod na snežno ogrevanje, ogled proge ali trening. Organizatorji so nam omogočili vadbo na Arehu. Moram pa dodati, da je vse ostalo - nastanitev, prehrana in tehnična podpora - v Mariboru res na svetovni ravni.”

> Smučanje je izredno drago, zveza pa nima denarja za celoten program. Kako se znajdete?

“Samoplačništva je zadnje čase nekoliko manj. Morale smo poravnati vozovnice za pot v Argentino, nekaj pa bo treba primakniti še za konec sezone. Meni pomaga stroške kriti osebni pokrovitelj, podjetje Spintec, smuči in servis pa zagotavlja podjetje Stöckli. Tako ob pomoči staršev pokrijemo stroške smučanja. Čeprav že delam na povsem profesionalen način, o zaslužku še ni govora. Upam, da bom z nadaljevanjem rasti rezultatov prišla tudi do tega. To je moja želja, saj so odrekanja velika. Na snegu sem 150 dni na leto, več kot dva tedna skupaj pa nisem nikoli prosta.”

IGOR MUŠIČ