Glavni so Južnoameričani
Otrok tolminskega malega nogometa in nekdanji steber Puntarja, 24-letni Kristjan Čujec, se je poleti iz Španije preselil v Italijo, kjer je nosilec igre v moštvu Pesarofano v italijanski A 2 ligi.
PESARO > Za Kristjanom Čujcem je pestro leto. Najprej je v Španiji dvakrat zamenjal klub, potem pa se je preselil v Pesaro, mesto v srednjem delu italijanske jadranske obale, kjer je sicer glavni šport košarka. Na pogled je selitev iz španske prve v italijansko drugo ligo nenavadna, vendar je Kristjan z izkušnjo zadovoljen:
V minulem krogu A 2 italijanske malonogometne lige je Kristjan Čujec k zmagi Pesarofana s Civitanovo z 8:2 prispeval dva gola. Skupno jih je v sezoni dosegel že osem. Pesarofano je sicer osmi med 12 ligaši.
“Pogoste selitve so del poklicnega malega nogometa. Vsak klub ima jedro treh, morda štirih igralcev, ki ostajajo, drugi pa prihajajo in odhajajo. Odideš pač tja, kjer je ugodna ponudba. Moram poudariti, da sem se ob prihodu iz Slovenije v Španijo uspešno privadil pravemu profesionalizmu, kjer je igra veliko hitrejša, znanje igralcev pa večje, saj že od malega trenirajo mali nogomet in v glavnem ne prihajajo iz velikega nogometa kot pri nas. To mi je prav prišlo ob selitvi v Italijo, kjer je mali nogomet tudi na visoki profesionalni ravni.”
V italijanskem malem nogometu se vrti za slovenske razmere kar precej denarja. Večina igralcev v obeh A ligah je iz Brazilije in Argentine. V Pesarofanu je takšnih pet. Le redki Italijani so nosilci igre. V hudi konkurenci močnih klubov je težko biti najboljši. Pesarofano ima visoke ambicije, kar je bila ena od okoliščin, da se je Čujec odločil za selitev skoraj 500 kilometrov od doma: “Cilj kluba je ustvariti jedro igralcev za drugo leto, ko naj bi poskušali priti v prvo ligo. Osebno imam v ekipi dober status, kar je tu normalno. Od tujcev se največ pričakuje, saj so profesionalci. V A 2 ligi so domači igralci amaterji.”
V Pesaru je sicer kljub denarno slabšim časom in temu primernemu padcu uspehov na prvem mestu po priljubljenosti košarka, sledi ženska odbojka, šele po tem pa je na vrsti futsal, ki doma nima prav bučnega in številnega občinstva. Zato tudi pritiska navijačev ni. Kristjan Čujec se v Pesaru počuti precej domače: “Italijansko sem znal že prej, način življenja pa ni dosti drugačen od tistega, ki ga poznamo v Furlaniji. Klub je za tujce tudi dobro poskrbel. Živimo 15 minut vožnje od dvorane, topla prehrana je zagotovljena, na voljo pa je tudi avtomobil.”
Tolminski nogometaš v Pesaru pogreša le slovensko govorico, saj ob sebi nima nikogar od bližnjih, v mestu pa doslej še ni srečal nobenega Slovenca. IGOR MUŠIČ
