Goran Jagodnik, neuničljivi veteran
Goran Jagodnik, MVP evrolige oktobra, je bil eden tistih, ki je obeležil slovensko športno leto 2010. Pri 36-letih doživlja skupaj z ljubljansko Olimpijo drugo košarkarsko mladost.
> Kaj bi počeli, če se zdajle ne bi pogovarjali z mano?
“Hčerko bi peljal na tenis. Tako pa jo bo peljala žena.”
> Koliko otrok imate?
“Dva. Lana je septembra dopolnila šest let, Jaka pa ima leto in pol.”
> Se je hčerka sama odločila za tenis?
“Sama je izrazila to željo, da. Tenis vadi že leto in pol. Pridejo tudi dnevi, ko se ji ne da na trening. Takrat jo je treba malce vzpodbuditi, ko pa je tam, zelo uživa.”
> Je bila družina ves čas z vami, ko ste igrali v tujini?
“Včasih se je zgodilo, da smo bili nekaj tednov narazen, več pa ne.”
> Koliko časa že živite v Kopru?
“Leto in pol. Ko je šla hčerka v šolo in se je bilo treba nekje ustaliti, sva z ženo tehtala med Ljubljano in Koprom. Oba sva sicer doma iz Podgrada. Žena je hodila v srednjo šolo v Ljubljano, zato bi se raje preselila tja, ampak mislim, da sva se dobro odločila. Koper je iz dneva v dan lepši. Tu sem živel pet let, ko sem hodil v srednjo šolo in treniral košarko. Kasneje sem tudi delal pri Miladinu Ostojiću, ki je bil takrat predsednik kluba. Zdaj je žal že pokojni. Zame je bil kot drugi oče.”
> Ste si lani ob tem času lahko zamislili, da boste letos tako uspešno igrali za Olimpijo?
“Ne. Pred letom dni sem še igral za Hemofarm, Olimpija pa ni bila ekipa, ki bi veliko obetala. Poleti, ko sem podpisal pogodbo, so mi zagotovili, da se bodo razmere v klubu uredile. Kljub temu si nisem predstavljal, da nam bo šlo tako dobro.”
> Vaš oče Drago je lani izjavil, da bi morda že prej zaigrali za Olimpijo, če bi se pisali Jagodić in ne Jagodnik. Ste si želeli igrati za ta klub, pa vas niso hoteli?
“Že pred leti, ko sem igral za Polzelo in sem odhajal v tujino, sem bil v stiku z Zmagom Sagadinom, pa nismo prišli skupaj. Tudi Jure Zdovc me je vabil, ko sem igral na Češkem, ampak me moji takratni delodajalci niso pustili. Kar pa se mojega očeta tiče, nima dlake na jeziku. Pove, kar mu leži na duši, včasih tudi preveč. Nikoli ni bil pristaš Olimpije, in ko sem mu povedal, da bom igral v Ljubljani, ni bil ravno navdušen. Zdaj pa je med navijači v prvih vrstah.”
> Vsi želijo vedeti recept, zakaj ste tako uspešni. Ga imate?
“Včasih moraš imeti tudi malo sreče. Zelo sem bil motiviran, ko sem se po enajstih letih vrnil v Slovenijo. Veliko jih je bilo, ki so mi govorili, imaš 36 let, čas je, da nehaš. Tudi na svetovnem prvenstvu nisem dobil prave priložnosti, zato sem dvomljivcem hotel dokazati, da se motijo. Vesel sem, da mi je uspelo in da je zdaj marsikomu žal, da je tako govoril o meni.” enako.”ALJA TASI
Celoten pogovor z Goranom Jagodnikom preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
