Goran Simič, tekmovalec v fitnesu

Kljub razširjenosti pojma fitnes je pojem tekmovalni fitnes (vsaj na Slovenskem) malo znan. Tako tudi ni bil deležen večje pozornosti naslov svetovnega prvaka v fitnesu, v kategoriji atletic, ki ga je lani v Nemčiji osvojil Goran Simič, kot tudi ne za stopničko nižja uvrstitev na letošnjem svetovnem prvenstvu v Grčiji. Simičevega predhodnika v naši rubriki je zanimalo, kako mu je tekmovalni fitnes pomagal spoznavati samega sebe.

“Težko bi odgovoril z eno besedo. Tekmovalni fitnes ti da ob resnem pristopu predvsem veliko samodiscipline, pri čemer odkrivaš samega sebe, svoje zmožnosti in osebnost. V desetih letih, kar se s tem ukvarjam, tako rastem po tekmovalni in osebnostni plati, kar je prav, saj je v tem športu nujno sozvočje telesa in duha.”

>Za kaj gre pri tekmovalnem fitnesu? Kaj je pomembno?

“Disciplina, treningi in predvsem prehrana. Jem zlasti beljakovine, ogljikove hidrate, skratka, predvsem zdravo hrano. To se odraža na telesu; sodniki ocenjujejo simetrijo, enakomernost, prisotnost vseh mišic, da je čim manj maščob, in niti vode ne sme biti pod kožo.”

>Zveni preprosto in pričakovati bi bilo, da se veliko ljudi ukvarja s tem športom.

“S fitnesom že, s tekmovalnim fitnesom pa ne. V slovenski Istri sem edini, v Sloveniji pa je nekaj deset tovrstnih športnikov. V svetu je ta panoga precej bolj razširjena, zlasti v Ameriki. V tem športu obstojajo tri discipline: fitnes, atletic in bodibilding, ki je najbolj znan. Tekmovalci se razvrščamo v posamezne kategorije glede na višino, meja je 175 centimetrov, in težo.”

>Kako se pripravljate na tekmovanja? Čemu posvečate največ pozornosti?

“Med tednom imam točno določeno prehrano, v nedeljo pa si včasih lahko privoščim tudi pico. Jedilnik mi sestavi trener. Pozimi so na njem piščanec, riž, rdeče meso, kosmiči in podobno. Pijača je večinoma voda. Poleti, ko se pripravljam na tekmo, pa je hrana vsak dan enaka: šestkrat na dan tri mesece jem osliča. Nič drugega, niti žvečilke, saj ta vsebuje sladkor. To te sicer oslabi, vendar je edina učinkovita pot do uspeha. Ob tem delam vsak dan še aerobne vaje. Morda je iz povedanega dovolj razvidno, za kakšna odrekanja gre.”

>Prehrana je za vas zelo pomembna. Kako je z nabavo proteinov in podobnih zadev?

”Tudi pri nas se je da kar veliko dobiti. Cene niso nizke in ker za zdaj nimam sponzorja, za vse skrbim sam. Trimesečna priprava navrže pri hrani več tisoč evrov stroškov. Tudi zato se redki odločajo za tekmovalno pot in raje ostajajo na rekreativni ravni. Tudi to seveda pozdravljam in priporočam, kajti opažam, da si ljudje vzamejo premalo časa zase in za svoje zdravje.”

>Ob fitnesu se pojavlja tudi izraz bodibilding. V čem je razlika med njima?

“Pri fitnesu je teža oz. masa omejena, pri bodibildingu pa ni omejitev. Trenutno smo izven sezone in imam 90 kilogramov, na tekmi pa ne smem presegati 80 kilogramov, sicer padem v kategorijo bodibilding. Ta kategorija me sicer privlači, vendar trener meni, da je bolje (zaradi še večjih stroškov) ostati v zdajšnji kategoriji. Za zdaj bo tako, a nikoli se ne ve ...”

>So v tem športu kakšne starostne omejitve?

“Omejitev ni, če je tekmovalec zdrav. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Kopru je bil moj tekmec star več kot 60 let in je osvojil četrto mesto. Sodeloval pa je tudi tekmovalec, ki je bil še deset let starejši. Sam bom tekmoval, dokler bo to možno in dokler me bodo spremljali ustrezno visoki dosežki.”

>Komu predajate štafeto?

”Izolanu Jaki Hudalesu, svetovnemu podprvaku in evropskemu prvaku v kikboksu. Ker je ravno konec leta, me zanima, kako je zadovoljen z rezultati v tem letu in kaj načrtuje v 2011.”BRANKO VUGA