Gregor Jerončič bo odbojkarsko pot sklenil v zamejskem nižjeligašu

LJUBLJANA> Dve desetletji (od tega 13 let v tujini) igranja na vrhunski slovenski oziroma mednarodni ravni sta 37-letnega Gregorja Jerončiča zaznamovali kot športnika in človeka, za katerega je odbojka način življenja. Prehod iz tekmovalnega oziroma adrenalinskega pristopa v dnevno rutino je za poklicne športnike pogosto težaven.

Jerončič, ki je po odhodu iz domačih dvoran (z matičnim Salonitom je osvojil kopico domačih lovorik) pustil viden odbojkarski pečat v Nemčiji in zlasti Italiji, pravi, da se na nov življenjski slog šele privaja. Igranje na amaterski ravni za Slogo Tabor v italijanski B-2 ligi mu pri tem precej pomaga. Sam pa klubu vrača neprecenljive izkušnje, ki mlajšim soigralcem dajejo samozavest.

Pri Slogi kot doma

Vrsto let sem odlašal z odločitvijo o prekinitvi kariere. ”V bistvu sem se želel vrniti domov. Čeprav mi to ni uspelo, vendarle igram v slovenskem klubu. Športni zanesenjaki dihajo za klub, ekipa je slovenska, pogovorni jezik je slovenski. V Slogi se počutim kot doma,” je pojasnil Jerončič, ki pravi, da bo na parketu vztrajal vsaj še naslednjo sezono. Mikajo ga tudi trenerske vode, za začetek v mlajših kategorijah. “Odbojka me spremlja vse življenje, zato bom poskušal ostati v tem svetu. Videli bomo, kako se bom obnesel v trenerski vlogi,” pojasnjuje Jerončič, ki ima tudi italijansko državljanstvo. In kakšna je kvaliteta v B-2 ligi, kjer lahko ekipe računajo izključno na domače moči?

“Po tehnični in taktični plati obstaja primanjkljaj, po telesnih potencialih pa so moštva primerljiva s slovenskimi prvoligaškimi ekipami. Fantje potrebujejo predvsem izkušnje. Kakovostna raven je sicer raznolika, od slabih do konkurenčnih zasedb,ki merijo na vrh,” pravi Jerončič. S soigralci je po uvodnem porazu nanizal štiri zmage. Pravi, da fantje premorejo določeno kakovost, ki bi jih lahko z načrtnim delom pripeljala tudi do že precej zahtevnejše italijanske B-1 lige.

Italija je še v vrhu

“Povsod, kjer sem igral, sem se dobro počutil. Tako pri nemškem Friedrichshafnu, ki po organizacijski strukturi in delu sodi v evropski vrh, kot nato v Italiji, kjer sem žel največje uspehe. Ni pa lahko držati konstantno visoko raven, s katero potem ohranjaš priborjeni položaj. Z izjemo zadnjih dveh sezon, ko me je mučila tetiva, sem imel tudi precej sreče z zdravjem,” pojasnjuje nekdanji odbojkar Trentina, Cunea, Padove, Verone. V italijanskih klubih je spisal tudi pretežni del svoje uspešne profesionalne zgodbe. In kakšna je aktualna italijanska A-1 liga, Je še vedno z naskokom najmočnejša?

“V celoti gledano še vedno predstavlja svetovni vrh. V prvi ligi je 10, 12 ekip, ki jih ne smeš podcenjevati, v nasprotnem se hitro opečeš. Sicer pa se je kvaliteta precej razpršila. Odbojkarski asi se v zadnjih letih zaradi denarja selijo v Rusijo, na Poljsko. Privlačna sta tudi Turčija in Iran, kjer nudijo uveljavljenim igralcem z določenimi izkušnjami ugodne finančne razmere,” pravi Jerončič, ki si je dom sicer ustvaril v Šempetru.

ALEŠ SORTA

Gregor Jerončič, ko je branil barve Trenta