Interesi moštev in moč posameznikov

NICA > Če bi se ozrli zgolj po seznamu zmagovalcev v zadnjih osmih letih, potem bi stavili na člana ekipe Ineos. Britanska zasedba je izpustila iz rok končno prvo mesto le na Touru 2014, sicer pa je vsakič dokazovala moštveno prevlado, ki jo je z rumeno majico kronal kapetan ali kolesar v najboljši formi. Lani, ko je bila ekipna (pre)moč še najmanj izrazita, je slavil Egan Bernal. Kolumbijec bo seveda branil rumeno majico, težko pa je reči, ali je po razvoju dogodkov v koronski sezoni tudi glavni favorit. Gotovo je, da bo v vlogi kapetana, potem ko so v ekipi premestili nekdanja zmagovalca, Britanca Chrisa Frooma in Gerainta Thomasa, na Vuelto oziroma Giro.

Ineos proti Jumbu

Kaj to pomeni v praksi? Manj izkušenj in tudi manjši britanski vpliv. Povečal pa se bo latinskoameriški pridih v Ineosu. Bernal bo lahko v gorskih etapah računal na pomoč Kostaričana Andreya Amadora ter zlasti lanskega zmagovalca Gira, Ekvadorca Richarda Carapaza, in vrstnika, Rusa Pavla Sivakova. Bernal je kriterij Dauphine predčasno končal zaradi bolečin v hrbtu, kakšno pa je v resnici zdravstveno počutje Kolumbijca, je težko reči.

7 končnih zmag na zadnjih osmih izvedbah Toura so slavili kolesarji iz ekipe Ineos

Podobno velja tudi za Primoža Rogliča po padcu na generalki za Tour. “Na žalost so padci del našega športa, a sem okreval. Sem na startu Toura in to je dobra novica,” je v Nici, kjer se bo jutri začela prva etapa povedal Roglič.

Po videnem v tem kratkem avgustovskem uvodu v novo sezono je imel Jumbo Visma najmočnejšo ekipo, ki pa je medtem ostala brez enega od treh glavnih adutov, Stevena Kruijswijka. Njegov nizozemski rojak Tom Dumoulin bo z Rogličem vsaj v izhodišču tvoril kapetansko navezo. Cesta pa bo nato razkrila dejanska razmerja moči. Vsaj v vožnji v klanec je Jumbo pokazal, da lahko narekuje ritem ali pa nadzira dirko z Američanom Seppom Kussom, Novozelandcem Georgom Bennettom in tudi prekaljenim Nizozemcem Robertom Gesinkom.

Jerman se ni prebil v ospredje

Na evropskem prvenstvu v Plouayju je na cestni dirki članic slavila Nizozemka Annemiek Van Vleuten, slovenska kolesarka Eugenia Bujak pa je z zaostankom več kot sedmih minut osvojila 23. mesto. Dirko mlajših članov je dobil Norvežan Jonas Hvideberg. Prvi slovenski adut Žiga Jerman v sprinterskem razpletu ni prišel do izraza. Osvojil je 21. mesto. Z zaostankom šestih minut in 40 sekund je 94. mesto zasedel Matevž Govekar iz Godoviča. Danes bo na cestni dirki mladink zavrtela pedala še njegova kolegica iz novogoriškega kluba Metka Mikuž.

Daljši seznam

Tadeju Pogačarju so v ekipi UAE v izhodišču namenili vlogo sokapetana z Italijanom Fabiom Arujem. Razvoj dogodkov pa bo pokazal, kdo od njiju bo lovil etapne zmage, kdo pa (tudi) vidno uvrstitev v skupnem seštevku. Med pomočniki bo v klanec vsekakor dragocena pomoč Jana Polanca, vprašanje je le, kako se bodo vrtele njegove noge. Enaka ugotovitev velja za Mateja Mohoriča in Luko Mezgeca, ki bosta v prvi vrsti pomagala kapetanoma Bahraina McLarna, Basku Mikelu Landi, in Mitcheltona, Avstralcu Adamu Yatesu. Zlasti prvemu bi lahko trasa posebej ustrezala tako kot tudi domačinu Thibautu Pinotu (FDJ). Težko je verjeti, da bi se v boj za vrh skupnega seštevka spet vključila njegova francoska rojaka Julian Alaphilippe (Quick Step) ali Romain Bardet (AG2R).

Močna bo kolumbijska falanga, poleg Bernala se vidnih vlog nadejajo Nairo Quintana in Sergio Higuita (oba Arkea), Rigoberto Uran (EF) in Miguel Angel Lopez (Astana). Zanimivo bo videti, kako bo pri Bori delovala nemška naveza Emanuel Buchmann-Maximilian Schachmann. Mladi Enric Mas bi lahko pri Movistarju bil močnejši adut za skupni seštevek kot španski rojak Alejandro Valverde. Avstralec Richie Porte in Nizozemec Baukke Mollema (oba Trek) ter Irec Dan Martin (Israel) stavijo tudi na izkušnje. Vsekakor se obeta precej bolj odprta dirka kot v preteklih letih.