Italija se poleg zimskih olimpijskih iger v letu 2026 pripravlja še na izvedbo sredozemskih iger

TARANTO > Največji športni dogodek držav sredozemskega bazena se bo čez natanko leto dni začel v apulijskem Tarantu. Na njem bo tekmovalo več tisoč športnikov iz 26 držav, med njimi tudi iz Slovenije, ki se bodo potegovali za 267 kompletov medalj v 29 športnih disciplinah.

Odskočna deska za največja tekmovanja

Sredozemske igre se sicer po športnem pomenu ne morejo primerjati z olimpijskimi igrami, v številnih panogah se po kakovosti konkurence ne morejo primerjati niti s celinskimi prvenstvi v Evropi. A obenem predstavljalo odlično prvo izkušnjo mednarodnih tekmovanj za vzhajajoče talente in dodatno priložnost za piljenje forme izkušenejših tekmovalcev.

Slovenski športniki so na zadnjih igrah leta 2022 v Oranu v Alžiriji osvojili 23 kolajn, od tega šest zlatih, osem srebrnih in devet bronastih

Poleg tega gre za eno redkih tekmovanj, ki povezujejo športnike iz kar treh celin - Evrope, Afrike in Azije. Za organizatorje predstavljajo možnost promocije manjših obmorskih mest in pogosto tudi za njihovo revitalizacijo.

Zagon pri skoku v postindustrijsko podobo

Tako bo tudi prihodnje leto, ko se bo kot organizator preizkusil Taranto. Mesto s pete italijanskega škornja s starogrškimi koreninami se v drugem tisočletju ukvarja predvsem z odmiranjem industrije, ki je v prejšnjem stoletju predstavljala pomembno bazo lokalnega gospodarstva. Jeklarstvo sicer ostaja jedro lokalnega gospodarstva, a je ta po obsegu precej manjše, kot je bilo pred nekaj desetletji.

Pobuda iz Turčije

Pobudnik sredozemskih iger je bil turški doktor politike Mohamed Taher Pasha na poletnih olimpijskih igrah 1948 v Londonu. Osnovna ideja je bila, da bi igre postale simbol miru različnih kultur sredozemskega okolja. Nacionalni olimpijski komiteji držav Sredozemlja so idejo pozdravili, tako da so bile prve sredozemske igre organizirane že leta 1951 v Aleksandriji v Egiptu. Igre odtlej organizirajo vsake štiri leta. Do leta 1991 so potekale leto pred olimpijskimi igrami, od leta 1991 pa se organizirajo eno leto po olimpijadi, tako da so bile naslednje že leta 1993.

Posledično se je tudi skrčilo prebivalstvo mesta, ki je svoj vrhunec doseglo pri približno 240.000 prebivalcih v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja, danes pa v njem živi manj kot 200.000 ljudi. Mesto, ki velja tudi za pomembno utrdbo italijanske mornarice, se je zato v preteklem obdobju spopadalo z visoko stopnjo brezposelnosti in denarnim primanjkljajem.

Zaradi naštetega je želja lokalnih, regionalnih in tudi državnih politikov, da bi 20. sredozemske igre predstavljale pomemben trenutek za ekonomsko in družbeno oživitev mesta in njene okolice. V zadnjem obdobju se v tem delu Italije predvsem zaradi lepot obale in bogate zgodovine krepi turizem, veliki mednarodni dogodki pa so po ocenah oblasti pomemben način promocije mesta in regije navzven.

Tudi zato načrti za sredozemske igre v Tarantu niso prav nič skromni. V organizacijo naj bi vložili približno 300 milijonov evrov, od tega naj bi 50 milijonov prišlo iz državne blagajne.

Prenovljeni bodo številni športni objekti, med drugim tudi osrednjo prizorišče, stadion Erasma Iacavoneja, in tudi stadion Via del mare v sosednjem Lecceju. Nekaj manjših objektov bodo zgradili na novo.

Sanje organizatorjev o sredozemskem miru

“Naša želja je, da bi organizirali eno največjih izvedb sredozemskih iger v zgodovini,” je med aprilskim obiskom novinarjev iz sodelujočih držav dejal direktor organizacijskega odbora Carlo Molfetta. Olimpijski prvak v judu iz leta 2012 si želi, da bi se iger udeležilo tudi 5000 športnikov iz regije.

Obenem je njegova želja, da bi igre ob osredotočanju na sodelujoče športnike pustile pozitivno dolgoročno zapuščino za lokalno prebivalstvo. “Ostala nam bo športna infrastruktura, ki bo mladim olajšala dostop do športa. Pri tem se zavedamo, da je športno udejstvovanje odskočna deska do uspeha v življenju,” je dejal Molfetta, ki je odraščal in se športno kalil ravno na območju, kjer bodo potekale sredozemske igre. Predsednik iger Massimo Ferrarese je medtem izpostavil, da bo dogodek pomembna priložnost za združevanje ljudi iz Sredozemlja. Na ogled v času iger bosta po njegovem tako zgodovina kot tudi prihodnost Taranta, organizatorji pa si predvsem želijo dolgoročnih pozitivnih učinkov za lokalno območje.

Za Slovenije devete sredozemske igre

Massimo Ferrarese pa si želi, da bi Taranto imel pomembno zapuščino tudi pri gradnji mostov v sredozemskem območju. Njegova velika želja je, da bi na igrah nastopili tako športniki iz Izraela kot Palestine. Ob tem je sicer priznal, da gre za njegove sanje in da na ravni Mednarodnega komiteja sredozemskih iger o tem ne potekajo uradni postopki.

Tako je najverjetneje, da se bo iger prihodnje leto znova udeležilo ustaljenih 26 udeleženk. Med njimi bo tudi Slovenija, ki na tem dogodku nastopa vse od leta 1993, ko se je kot mlada država prvič v tem formatu predstavila v Languedoc-Roussillonu.

Na osmih igrah doslej je Slovenija osvojila 218 odličij, od tega 55 zlatega leska, 64 srebrnega in 99 bronastega, s tem pa je na 12. mestu večne lestvice medalj. Igre za slovenski šport predstavljajo pomembno tekmovanje, kamor Olimpijske komite Slovenije (OKS) pošilja večje reprezentance z mešanico mladosti in izkušenj.

V mnogih panogah gre za pomembno odskočno desko za večja tekmovanja. Tako so se na njih v zadnjih letih kalili številni današnji slovenski zvezdniki, med drugim Tadej Pogačar, Kristjan Čeh, Darko Jorgić ...

Da Slovenija tudi v Taranto namerava poslati večjo reprezentanco, so že potrdili na OKS. “Za zdaj predvidevamo, da bo na sredozemskih igrah nastopilo med 150 in 200 slovenskih športnikov,” so sporočili. OKS bo že to leto s panožnimi zvezami usklajevala potencialno udeležbo, v prihodnjem letu pa jo bo tudi finančno podprl.STA

Z zadnjih sredozemskih iger iz alžirskega Orana se je tudi Darko Jorgić vrnil z zlato (moštveno) kolajno.Luka Carlevaris