Italijanski gorski tekači so zaljubljeni v nanoški tek
V nedeljo so v Podnanosu pripravili 13. gorski tek na Nanos. Zmagovalec Simon Alič je rekord zgrešil za 13 sekund, sicer pa je bil tek vse prej kot v znaku nesrečne trinajstice.
TEK> Druge nedelje v oktobru, ko planinsko društvo iz Podnanosa organizira gorski tek v spomin na Fabjana Furlana, so tudi nedelje tržaške Barkolane. Toda če je kdo pričakoval, da zaradi jadralske mega regate na Nanosu ne bo Italijanov, se je zmotil.
Domov odnesel pokal in pršut
Krepko zmotil, kajti med 92 gorskimi tekači jih je bila kar četrtina iz Italije, kar je najvišji delež na katerem od primorskih tekov (da ne govorimo o slovenskih). Med 19 tekačicami jih je bilo kar osem iz Italije. V idealnem vremenu in ob idealnih razmerah na progi, kot je povedal zmagovalec Simon Alič (28:59), je bil tek v naravi sproščujoč in poln užitkov, kljub tekmovalnosti večine tekačev. Italijanska prisotnost ni bila izdatna zgolj količinsko, temveč tudi po rezultatih. Med člani je Aliču sledil Marco Moretton (30:41) iz Trsta, tretji pa je bil Colčan Marko Tratnik (32:11), tekaški talent, ki nima časa za trening, toda ko tekmuje, je malo hitrejših od njega. Med ženskami je zmagala dobra znanka primorskih tekov Daniela da Forno (37:53) pred Cerkljankama Mihaelo Tušar (38:33) in Edito Gashi (39:26).
Simon je bil na cilju 5,6-kilometrske proge s 700 višinskimi metri svež, čeprav je za rekordom Mitje Kosovelja zaostal za borih 13 sekund. Ker teče brez ure, časa ni spremljal, zagotovo pa bi teh 13 sekund lahko nadoknadil; sploh pa, če bi ne tekel sam, je povedal. Domov je odnesel pokal in pršut.
Zmagovalka Daniela z možem tačas preureja domovanje, zato za tek nima veliko časa. Drobna Furlanka na progi ni varčevala z močmi, na cilju pa je povedala, da je nanoški tek brez dvoma najlepši od vseh slovenskih.
Giulia bo doma na Golcu
Peta med ženskami je bila tržaška triatlonka, 29-letna Giulia della Zonca. Presenetila je z novico, da sta z možem kupila hišo na Golcu v Čičariji. Cena je bila ugodnejša od cen nepremičnin na tržaškem Krasu ali tik ob meji, pa tudi lokacija v naravi, s prostranstvi za njuna psa, jima ustreza. “Pol ure vožnje z avtom do Trsta, kjer delava, ne bo problem. Hiša je v četrti fazi, še nekaj mesecev bova imela dela, da jo pripraviva za vselitev. Razumljivo imam zdaj manj časa za trening, za naslednje leto pa imam v načrtu ironman v Frankfurtu.” Giulia je opravila prvi tečaj slovenščine in se pripravlja na drugega, oglasila pa se je že tudi na Tekaškem forumu, najbolj razširjenem spletnem mestu, namenjenem tekačem. “Logično je, da spoznavam kulturo in jezik okolja, kamor se bom preselila.”
Tekli so samo trije, ampak zares
Na krajših progah je teklo sedem otrok, večinoma članov domačega ŠD Nanos. Med starejšimi dečki je bil najhitrejši Denis Mislej iz Hrašč. “Bolje poznam krajšo progo, na tej malo daljši pa sem tekel prvič. Tekli smo sicer samo trije, ampak zares,” je povedal. Denis tudi kolesari, letos pa je v BK Nanos začel trenirati balinanje. Povedal je, kaj potrebuje dober balinar: “Roko in tudi kondicijo; dobro je, da tečem in kolesarim. In seveda balinar potrebuje še trezno glavo.”
Veteransko zlato v Idrijo
Marijan Jereb iz Idrije je slok 60-letnik neizčrpne energije. Ne v Idriji ne v okolici mu v njegovi generaciji ni para. Na Nanosu je osvojil zlato med starejšimi veterani s fenomenalnim časom 37:10. V pogovoru je razkril, kaj ga vleče v tekaško družbo in zakaj je v strminah tako hiter. “Veselijo me narava, sonce, zrak, svoboda. Všeč mi je, da se na tekih dobimo ljudje, ki približno enako mislimo. Tečem že ogromno časa, a prej nisem hodil na tekme, kolesarim in pozimi tečem na smučeh. Na Črno prst tečem vsako leto in gledam čase. Ko sem imel 52 let, sem pričel na cilj v času 59:05, pa še na okrepčevalnici sem se spotaknil, ko sem prijel kozarec. Letos sem dosegel čas 1:02:58. Tečem običajno zjutraj, vstanem že ob šesti uri in se za kakšno uro z mojim psom, malim mešancem Makijem, odpravim v hrib - najraje imam strmine, ki se stalno vzpenjajo. Vsak tretji dan je tek daljši, traja približno uro in pol.” Marijan, ki ni član nobenega od klubov, je v tekaški družbi znan po svojem lokalpatriotizmu: v rubriko klub ali kraj vedno vpiše Idrje, “po idrsko”! Če bodo kje kdaj pripravili tek dvojic, tekača in psa, Marijan in Maki ne bosta manjkala.
Zadnji tek letošnjega primorskega gorskotekaškega pokala bo v soboto 29. Gregorčičev tek pod Krn.
VENČESLAV JAPELJ
