Iz trenirke v obleko
Odbojkar Salonitove šole, libero Jani Kovačič, si je z dobrimi igrami v avstrijskem Dobu in slovenski reprezentanci priboril prestop k polfinalistu francoskega prvenstva, Cannesu.
KANAL > Za prostim (obrambnim) igralcem (liberom) Salonitove kanalske odbojkarske šole Janijem Kovačičem je uspešno leto. Le malo po tem, ko je z Dobom osvojil drugo mesto v avstrijskem prvenstvu (v tem času je standardno igral tudi v ligi prvakov), po uspešnih kvalifikacijah za EP in po zmagi v evropski ligi, je prišel klic iz Francije. Primorec se je preselil v mondeni Cannes, kjer mu obljubljajo najmanj leto dni igranja, ob dobrih predstavah pa so zainteresirani vsaj za dve.
23-letni in 185 cm visoki kanalski libero Jani Kovačič je po odbojkarski šoli Salonita šel tudi skozi slovenske reprezentance mlajših selekcij, v članski izbrani vrsti pa je bil že na EP 2013. Mednarodno se je uveljavil v zadnjih dveh letih v avstrijski Posojilnici Dob, ki je kot državni prvak in nato lanski podprvak igrala tudi v ligi prvakov in s Kovačičem v postavi dosegla nepozabni zmagi nad nekdanjima evropskima prvakoma Lokomotivo Novosibirsk (2013) in Friederichshafnom (2007). Kovačičeve igre je opazil tudi novi slovenski selektor Andrea Giani in ga vzel za prvega libera evropskih kvalifikacij in evropske lige. Junija je prestopil v francoski Cannes, ki je v rednem delu državnega prvenstva celo zmagal, v končnici pa ga je v polfinalu izločil kasnejši prvak Tours.
Preskok iz anonimne avstrijske (resna kluba sta le Tirol in Dob) v svetovno priznano francosko ligo je ogromen. In kako je sploh prišlo do priložnosti za ta korak?
“Prvi klic mojega agenta sem dobil že takoj po končani sezoni v Avstriji. Zame se je zavzel trener Cannesa Igor Kolaković, ki me je poznal še iz časov, ko je kot trener ACH Volleyja vodil svoje moštvo v slovenskem prvenstvu in pokalu proti Salonitu, kjer sem takrat igral. Ker se je eden najuglednejših trenerjev v Evropi zanimal zame, sem bil počaščen. Priložnosti, da bi igral za eno izmed štirih najboljših ekip v Franciji, ki nastopa tudi v evropskem pokalu CEV, nisem želel zamuditi. Formalnosti so se nato hitro začele urejati,” je za naš časopis povedal Jani.
V ekipi Posojilnica Dob s sedežem v avstrijsko-koroškem Pliberku sicer glavnemu stebru obrambe slovenske reprezentance v polju ni manjkalo ničesar. Prav lahko bi še ostal, a slovo ni bilo težko, dodaja Kovačič: “Ostali so lepi spomini in dobri odnosi, čeprav sem odšel nekoliko na silo, saj so me v Dobu hoteli še obdržati. Življenje v Pliberku je bilo udobno in prijetno - pa ne le zaradi dobre nastanitve in rezultatov v prvenstvu in ligi prvakov, zaradi katerih so nas vsi spoštovali in na ulicah pozdravljali. Glavne niti v mestu držijo v rokah koroški Slovenci. Bilo je skoraj kot doma. Nemščine sploh nisem potreboval, s tujci pa smo se itak pogovarjali angleško. Ko so v klubu izvedeli, kdo me želi, niso postavljali ovir. Razumeli so, da gre za napredek v moji odbojkarski karieri. Poslovili smo se v dobrem vzdušju in brez dolgov, z upanjem, da se bomo v primeru zmag na obeh straneh srečali v drugem krogu pokala CEV.”
Glede na igralsko zasedbo Cannesa in nagnjenosti Kolakovića h gradnjam mladih ekip ima Kovačič res priložnost, da se izkaže, saj enakovredne konkurence na svojem igralnem mestu nima. Moštvo je sestavljeno iz perspektivnih mladih Francozov, pa tudi tujci so v letih, ko je najboljše obdobje še pred njimi. Srbska blokerja Nikola Antonijević in Dejan Radić sta prišla iz ameriškega univerzitetnega prvenstva oziroma iz Vojvodine, prvi organizator je naturalizirani Hrvat iz domače šole, Fran Novotni Kašić, napadalec je nekdanji član Crvene zvezde Dušan Petković, z izkušnjami pa izstopajo sprejemalci, ki so se kalili v velikih evropskih klubih - Danec Kristian Knudsen (Friederichshafen), Nizozemec Ewound Gommans (Generali Haching) in domačin Emmanuel Ragondet (nekdaj pri državnih prvakih, Toursu in Paris volleyu). Kovačič je ob prvem stiku z novimi delodajalci že spoznal, da se bo v naslednjih mesecih moral naučiti še marsikaj, kar ni neposredno povezano s športom: “Ker je Cannes mesto bogatih in pomembnih ljudi, tudi od športnikov tam pričakujejo, da so v javnosti solidno oblečeni in urejeni in da se naučijo francosko. Pred odhodom bo pač treba iti v trgovine z oblačili, nato pa v jezikovni tečaj. Po drugi strani mi je v tolažbo, da prihajam v lep obmorski počitniški kraj, zanimiv tudi za obiske prijateljev in bližnjih in da je klub - vsaj po prvih vtisih - odlično organiziran in mi bo pomagal pri začetni organizaciji življenja.”
IGOR MUŠIČ
