Iz zelenega gozda: Litovski Koper

Razmišljam, pa ne edini med Slovenci v medijskem hotelu: vsaj malenkosten občutek imamo, da smo v Kopru, a z malo drugačno podobo. Klaipeda ima s slovenskim oknom v svet res podobnosti - je največje litovsko pristanišče, 30 kilometrov daleč je litovski Portorož, Palanga, s hoteli in plažami, mesto ima tudi staro jedro in univerzo. Le komarjev, ki smo se jih bali, ni. Tudi baltsko morje ni niti najmanj podobno našemu. Človek se res vpraša, kako za vraga ob ne pretirano toplem poletju privabijo turiste na plaže in na kopanje. Za tiste, ki so vajeni ostrejšega podnebja, je tudi okrog 20 stopinj enako kot za nas 30 stopinj Celzija.

Začasno smo torej pospravili dolge rokave in začeli spoznavati maratonsko europos krepšinio čempionatas (evropsko košarkarsko prvenstvo). Uvodni dan so se favoriti krepko mučili do zmag, pretežno je odločala individualna kakovost. Je to dokaz, da se je druga evropska liga približala prvi ali je bil le klasičen prvi dan tekmovanja?

Litva se niti po 20 letih še ni povsem otresla sovjetske zapuščine, ki tu pa tam udari na plano. Starih volg, tovornjakov, podobnih oklepnikom, in starih avtobusov ni več, a vozni park krepko zaostaja za našim. Na cestah so pretežno starejši modeli vozil, dokaz, da standard ni pretirano visok. Letališče v Vilni je enako majhno kot pred 22 leti, hitra cesta proti Kaunasu in nato do Klaipede pa je tudi še iz Litovske SSR, le temeljito prenovljena je. Enak občutek nam je dajala tudi centralna avtobusna postaja v prestolnici, še najbolj pa dama v poznih srednjih letih, ki nam je ob kontroli vozovnice namrščeno porinila v roke steklenico vode, darilo prevoznika za štiriurno vožnjo do Baltika.

Tudi Litva ni ubežala trgovskim centrom, pa boju proti alkoholizmu. 1. septembra je v trgovinah prepovedana prodaja alkohola. A o tem in o zgodbi o zelenem gozdu naslednjič.

P.s. Za to priložnost se podpisujem z litovskim imenom.

ROKAS MAVERAS