Izvirno rojstnodnevno darilo nekdanjemu vaterpolistu Boštjanu Godcu
Si predstavljate, da nekega večera prejmete klic neznane številke, kasneje pa izveste, da za njim stojijo sinovi enega izmed soigralcev vaterpolske ekipe Kopra izpred 35 let? Zveni najmanj nenavadno, a prav to se je zgodilo dvajsetim vaterpolistom generacij koprskega kluba med letoma 1956 in 1974.
KOPER > Sinovi Boštjana GodcaValentin (19), Žiga (18) ter Voranc (16) so se odločili očetu pripraviti nekoliko drugačno rojstnodnevno darilo, nekaj Boštjanovega. Buteljko vina, adrenalinsko doživetje, bonboniero ali bone danes dobi že praktično vsak. Seveda s tem ni nič narobe, a bratje Godec so želeli nekaj več. Odločili so se organizirati srečanje očetove vaterpolske ekipe izpred 35 let.
Boštjan, znan kot Boto, je najmlajši izmed bratov Godec. Ob njem sta se vaterpolu zapisala tudi starejša Matjaž in Jani. Z začetkom študija v Ljubljani se je njegova vaterpolska kariera končala in tako se je izgubila tudi večina stikov z nekdanjimi soigralci.
Na prvi pogled zveni preprosto. Pokličeš v klub, poveš, kdo si, zakaj gre in zadeva je nekako urejena. A vse še zdaleč ni tako enostavno. V 35 letih se je zgodilo marsikaj, nekajkrat se je zamenjalo vodstvo kluba, izgubili so se kontakti, v klubu so se zamenjale številne generacije igralcev.
Pridobiti kontakte oseb, ki jih ne poznaš, ne veš, kje so ali če sploh še so med nami, ni lahko. Prek nekdanjega vrhunskega vaterpolskega vratarja, tudi dolgoletnega trenerja v klubu in športnega uradnika Dušana Lončareviča se je želja začela uresničevati. Seveda ekipa ni bila ves čas enaka, med Boštjanovo vaterpolsko kariero se je zamenjalo kar nekaj soigralcev. Z vztrajnimi klici so sinovi prišli do kontaktov nekdanjih Boštjanovih soigralcev, se jim predstavili in razložili, za kaj pri vsem skupaj gre.
Bolj kot so vztrajali, več stikov so zbrali. In bili tudi nekoliko zmedeni. “Daj, povabite še njega, tudi on je kratko obdobje igral z Boštjanom”, ali pa “Tudi njemu lahko omenite” sta le dve izmed fraz, ki so jih bili deležni. Tu so potegnili črto in se dogovorili za sestanek z najbolj dejavnima članoma, Čedom Bojaničem in Petrom Bolčičem. Skupaj so prišli do seznama igralcev, s katerimi je Boštjan Godec največ igral ter so bili z njim večji del njegove vaterpolske kariere.
Sledila sta rezervacija prostora v gostilni Kortina ter obveščanje ostalih članov s seznama o prihajajočem srečanju. Boštjanu so sinovi omenili, da ga za rojstni dan peljejo v Koper, na obalo, na obisk k prijateljem in kasneje še na kosilo. In tako so “slučajno” zavili v gostilno Kortina, kjer je šele sledil šok!
Boštjan kar ni mogel verjeti svojim očem, ko je pred sabo zagledal svoje nekdanje soigralce. Sledili so govor sina Žige, ki je besedo kmalu predal Boštjanu, zatem pa še zasluženo kosilo ter druženje in obujanje mladostniških spominov članov nekdanje vaterpolske ekipe.