Jadranje je tudi druženje
“Moje življenje se še vedno vrti okrog jadranja,” priznava Mitja Margon, nekdaj vrhunski jadralec in dvakratni olimpijec, danes pa podjetnik in idejni vodja društva Go Sailing iz Portoroža. Minuli konec tedna mu je uspelo izpeljati prvo skupno regato malih jadrnic različnih razredov pri nas. Še bolj pa je vesel, da mu je k organizaciji uspelo pritegniti kar sedem jadralnih klubov in vrsto jadralnih delavcev.
PORTOROŽ > “Ideja našega društva je, da organiziramo regate za rekreativne jadralne razrede, ki so v svetu dokaj razširjeni in iščejo zanimive lokacije za svoja prvenstva. V njih jadrajo ljudje, ki si vzamejo dopust, da lahko teden dni jadrajo, zraven pa pripeljejo še vso družino. Žal jih veliki klubi večinoma ignorirajo,” pravi flokist najuspešnejše slovenske moške posadke razreda 470 Čopi-Margon in veliki jadralski entuziast.
Tako so v društvu Go Sailing lani v Portorožu organizirali evropsko in svetovno prvenstvo razreda fireball, leta 2011 so gostili EP razreda musto performance skiff, letošnjo sezono pa so zaključili z odmevno skupno regato različnih razredov, ki so jo - da bi še bolj poudarili njen namen in pomen - poimenovali kar “barkolana za male barke”.
“Naše sporočilo je, da jadranje niso le tekmovanja na vrhunski ravni. Jadranje je tudi druženje in je zdrav rekreativni šport. Jadrati je treba tudi za veselje, ne le za pokale in medalje,” je prepričan Margon.
Odzivi udeležencev njihovih regat so navdušujoči. Vse regate imajo tudi dobrodelno noto, saj del startnine namenijo zavodu Cirius iz Vipave, ki otroke s posebnimi potrebami vsako leto pelje na jadranje v Dalmacijo. Načrtujejo tudi ustanovitev sklada za perspektivne jadralce. “Morda bomo nekega dne organizirali tudi regato za velike jadrnice, ki se je bo udeležilo več sto bark, podobno kot Barkolane v Trstu,” razmišlja Margon, ki je zelo zadovoljen, da jim je letos uspelo izpeljati vsaj regato za male jadrnice, katere glavna ideja je druženje. To pa še ne pomeni, da jadralci različnih razredov in starosti ne tekmujejo resno med seboj. “38-letni stric in 10-letna deklica startata skupaj, vsak v svoji barki, na koncu pa oba komaj čakata rezultate, da vidita, kako dobro sta dejansko jadrala. Tak način regatiranja je v angleških in ameriških klubih zelo razširjen. Pravijo mu 'social racing',” razlaga Margon.
Za prihodnje leto, teden dni po tržaški Barkolani, v društvu Go Sailing spet napovedujejo jadralski praznik v Piranskem zalivu. “Verjetno bomo istočasno spet organizirali odprto DP za fireballe. Skupno regato moramo, vsaj dokler povsem ne zaživi, pač vezati na druge regate, da si zagotovimo dovolj udeležencev. Istočasno tudi ŠD Piran organizira Trofej Lee Molinari,” je poln načrtov Margon, ki je - v pogosto razdvojeni jadralni srenji - neumoren zagovornik povezovanja. “Skupaj je bolj zabavno,” je prepričan.
ALJA TASI