Jaka in Jagoda se poslavljata
Oba polfinalista prejšnjega evropskega prvenstva se bosta daleč od soja žarometov popoldne ob 17. uri za slovo od Litve pomerila za sedmo mesto, ki razen za golo statistiko uvrstitev ne pomeni praktično nič. Le revijalno tekmo.
Slovenija in Srbija se letos na turnirju Ex Yu v Ljubljani nista srečali, zagotovo pa si tedaj nista predstavljali tako neslavnega konca prvenstva. Srbija je po gladkem porazu v četrtfinalu z neporaženo Rusijo 67:77 (ta jim je vrnila za poraz na Poljskem) včeraj v boju za olimpijske kvalifikacije izgubila še z Grčijo, ki je Srbe razbila že v prvi četrtini s 34:8(!). Potem ti kaj več kot to, da so ublažili poraz na 77:87 (Bourusis 27; Kešelj 22) niso mogli narediti. Res je, da se jim je med EP deloma ponovila slovenska zgodba s poškodbami (ostali so brez Milenka Tepića in Aleksandra Rašića), toda to ni bil ključen razlog neuspeha. Pomembnejši vzrok je izguba avtoritete selektorja Dušana Ivkovića nad sicer odličnim, a zelo muhastim organizatorjem igre Milošem Teodosićem, ki je na tem prvenstvu absolutno preveč soliral. Tako se bosta nocoj pomerila selektorska veterana, oba Srba, Ivković in Božidar Maljković. In gotovo bo zanimivo, kako se bo tokrat izkazal “Slovenec” Maljković.
Slovenci so si včeraj vnovič privoščili prost dan, saj so v zadnjem tednu odpovedali skoraj vse treninge. Misli po porazu z Litvo so bile še vroče, a so igralci samokritično priznali, da je letošnje prvenstvo neuspešno. Nekateri pa so se tudi že ozrli naprej in napovedali reprezentančno upokojitev. V prvi vrsti bo danes verjetno zadnjo tekmo v dresu Slovenije odigral kapetan Jaka Lakovič. “Ne vem, če bom še kdaj igral za reprezentanco. Zanjo igram nepretrgoma enajst let, ne vem, če bi zmogel igrati čez dve leti,” je dejal Lakovič, ki se je raje posvetil analizi prvenstva: “Moramo razčistiti pri sebi, pri naši igri, posebej v drugem delu prvenstva nismo igrali dovolj dobro. Začeti moramo z mano vse do najmlajšega Rupnika. Poraz z Rusijo ni bil odločilen, nas je pa stal boljšega sporeda v nadaljevanju. Smo razočarani, to je bil korak nazaj, nismo izpolnili cilja.”
Dva, ki lahko prvenstvo zapuščata dvignjenih glav, sta Zoran Dragić in Mirza Begić, ki pa ni želel ocenjevati prvenstva. “To pa je vaša naloga. Naredili smo, kar smo lahko. Prišli smo v Kaunas, borili smo se, a nam ni uspelo.”
Maljković je spet ponovil, da imamo edini štiri debitante (kar niti približno ne drži, Grčija jih ima recimo šest) in da mladi igralci skozi slovensko ligo niso dobili dovolj izkušenj. Če je mislil na Dragića in Eda Murića, je pozabil, da sta oba izkušnje nabirala v jadranski ligi. Dragić je napredek v Krki nadgradil v boju z evropsko elito. “Manjkal nam je Nachbar, igrali smo brez krila, to se je videlo. Svoje igre ne bi rad ocenjeval, vedno gledam le na ekipni učinek, in ta je, kar je. Dal sem vse od sebe, ampak kaj hočemo, ostali smo brez olimpijskih iger. Zato pa komaj čakam evropsko prvenstvo pri nas,” je dejal Dragić jr., ki je moral po sili razmer igrati tudi na krilu.
Drugi, ki je napovedal slovo na dan Vstajenja Primorske, je veteran Goran Jagodnik. In to brez grenkobe, saj se zaveda, da leta terjajo svoje.
“Sem zelo razočaran, ker se nismo uvrstili vsaj v olimpijske kvalifikacije za London. Z Litvo smo pokazali boljšo igro kot na prejšnjih tekmah. Ključna tekma EP je bila z Rusijo, ki smo jo izgubili v zadnji minuti. S to zmago bi se v drugem delu drugače zasukalo, saj ne bi dobili Španije v četrtfinalu,” je Jagoda v eni sapi ocenil nastop, potem pa misli usmeril v leto 2013, ko bo štel 39 let. “Upam, da bom zraven. Seveda ne kot igralec. Če ne bo šlo drugače, bom pa navijač na tribuni in bom navijal za Slovenijo v novi koprski športni dvorani,” je dodal med nasmeškom.
ROK MAVER