Jubilej bistriške dirke budi spomine

ILIRSKA BISTRICA > Sprva najbrž niso bili povsem prepričani, da bi prireditev že po dobrem desetletju utegnila pristati na sporedu evropskega prvenstva v gorskem avtomobilizmu. A kjer je volja, je tudi pot. Njena krona bo letošnja jubilejna 30. GHD Il. Bistrica, ki bo kot predzadnja (deveta) preizkušnja gorskega EP 2024 na sporedu 1. septembra. Najbrž je bila ena izmed srečnih okoliščin, da je ta mednarodna gorska dirka že po 12 letih pristala v šopku prireditev za evropsko prvenstvo, enako tudi predhodna osamosvojitev slovenskega športnega avtomobilizma z ustanovitvijo Zveze za avto šport Slovenije - AŠ 2005.

To dejanje nikakor ne zmanjšuje zaslug pionirjev bistriške prireditve, saj so ji postavili trdne temelje, na katerih je bilo mogoče njeno podobo graditi in razvijati na dolgi rok, tako da je v pičlih dveh desetletjih postala ena najbolj gledanih in odmevnih dirk v sklopu vsakoletnega sporeda evropskega prvenstva v gorsko-hitrostnih preizkušnjah.

Gorsko hitrostno dirko (GHD) Petrol IB je Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) prvič vključila v koledar prireditev za EP leta 2007. Na standardni progi med Il. Bistrico (start na cesti ob kompleksu TIB) in Šembijami (cilj) so pred tem v obdobju 1995-2006 že izpeljali ducat dirk s kakovostno mednarodno udeležbo

Pogled v zgodovino

Evropsko prvenstvo v gorskem hitrostnem avtomobilizmu v sodobni različici tvori praviloma vsako leto niz 10 do 12 tekmovalnih preizkušenj s po eno v različnih evropskih državah. Dirke potekajo na zaprtih javnih cestah. Za razliko od krožnih avtomobilističnih dirk v tej zvrsti vsak tekmovalec na progi tekmuje sam, domala identično kot kolesarji v vožnji na čas (kronometru). Običajno so proge dolge od pet do sedem kilometrov, tudi z zahtevnimi zavoji. Tekmuje se z različnimi vrstami vozil od enosedežnih bolidov in prototipov z odprtim cockpitom do turnih avtomobilov različnih stopenj tehnične opremljenosti in zmogljivosti.

Začetki gorskega avtomobilizma segajo daleč nazaj, v zadnja leta 19. stoletja. Prva dirka na progi Nica-La Tourbie je bila na sporedu 31. januarja 1897. Niz dirk za EP se je leta 1933 zaradi različnih vzrokov končal že po treh reprizah. prekinitev pa je močno podaljšala še druga svetovna vojna.

Nov začetek leta 1957

EP so obnovili šele leta 1957, vendar odtlej tekmovanje poteka brez prekinitev, če zanemarimo odpoved šampionata leta 2020 zaradi pandemije covida. Kljub temu ima gorsko EP med vsemi aktualnimi šampionati FIA najdaljši staž. Zgodovino vsake športne zvrsti seveda pišejo predvsem njeni šampioni. Evropskim prvenstvom v gorskem avtomobilizmu so poseben pečat vtisnili asi, kot so bili Wolfgang Graf von Trips, Edgar Barth, Ludovico Scarfiotti, Mauro Nesti (dolgo rekorder z osmimi naslovi evropskega prvaka!) pa brata Alméras, Francis Dosières, Anders Vilarinho ...

V tem seznamu slovitih imen kajpak ni mogoče prezreti kralja gorskih dirk, Italijana Simoneja Faggiolija. Doslej ni požel samo rekordnih deset evropskih naslovov, temveč se je povsod, kjer se je potegoval za zmage, vpisal tudi med rekorderje prog. Kar nekajkrat tudi na progi Il. Bistrica-Šembije, kjer najboljšo znamko še vedno drži in je z devetimi zmagami z naskokom najuspešnejši dirkač