Jure Vran se je vrnil v svoj matični klub Cimos Koper

ROKOMET>“Želja, da se vrnem v Koper, je bila vedno prisotna. Ljudje iz kluba so vzpostavili stik, imel sem sicer še nekaj ponudb iz Nemčije, ampak sem se odločil za Cimos. To je ambiciozen klub, ki spada med trojico najboljših v Sloveniji in upam, da bo tako tudi v prihodnje,” je povedal Vran, ki je jeseni igral za bundesligaša Goppingen. Ta spada med srednjemočne nemške klube.

Dvorana je bila vedno polna

Njegov proračun je med štirimi in petimi milijoni evrov, kar je več od letošnjega proračuna Celja PL. Koprski vratar je imel z Nemci polletno pogodbo, saj so ga angažirali po poškodbi njihovega drugega vratarja. Njegov konkurent v vratih je bil Enid Tahirović, s katerim sta branila že v Cimosu v sezoni 2007/08.

“Igrali smo kar dobro, celo nad realnimi pričakovanji, saj smo prvi del končali na četrtem mestu z istim številom točk kot RN Loewen, ki ima bistveno večji proračun. V vseh pogledih je za menoj pozitivna izkušnja,” pojasnjuje prvi Primorec v najmočnejši rokometni ligi na svetu. V Goppingenu je igral tudi z Draškom Mrvaljevićem (nekdaj Cimos), nemškima reprezentantoma Kaufmanom in Hassom, Daliborjem Anušićem, ki je nekoč igral v Trstu, s trenerske klopi pa ga je vodil Banjalučan Velimir Petković. Vran se je dobro seznanil z nemškim pojmovanjem rokometa: “Ljudje v Goppingenu, ki je 40 kilometrov oddaljen od Stuttgarta in je malo večje mesto od Kopra, živijo za rokomet. Na tekmo pride vsa družina, oblečena v drese in šale. Tekme z boljšimi ekipami so bile vnaprej razprodane, v dvorani za 5300 gledalcev pa nikoli ni bilo manj kot 4000 ljudi.” Ker je stanovanja za obdobje nekaj mesecev težko najeti, mu je klub tri mesece plačeval hotelsko sobo. Vse v zvezi z bivanjem in treniranjem je bilo urejeno na visoki ravni, pravi. Ali je v treh mesecih zaslužil več denarja kot pri Slovanu v dveh letih? “To zagotovo, saj so mi pri Slovanu ostali dolžni sedem ali osem plač. Z zaslužkom sem bil zadovoljen, je pa sistem takšen, da klub ničesar ne da na blef. Veliko zaslužiš šele, ko pokažeš neko znanje in zanesljivost.”

Pri Slovanu korak naprej

A tudi dveletnega igranja na Kodeljevem kljub finančnim težavam ne jemlje kot stran vržena leta. “Pri Slovanu sem doživel pozitivno izkušnjo tako s športnega kot z življenjskega vidika. Imel nisem nobenih prihodkov, a sem vseeno moral preživeti. Trener Denič mi je zaupal, tako da sem dve leti branil skoraj vsako tekmo po 60 minut.”

Sedaj bo ob rokometu poskušal dokončati študij na Fakulteti za promet, na kateri mu manjka še šest izpitov. Cimos bo imel tako v spomladanskem delu DP veliko konkurenco med vratarji. Poleg Darka Stanića in Jureta Vrana sta v klubu še Dušan Podpečan in Jure Jeraj. “Moja naloga je, da treniram, trenerja Radojkovič in Strašek pa bosta odločila, kdo bo menjava, kdo bo začenjal tekme ...”

Cilj kluba je osvojitev vsaj ene lovorike. Morda bi bilo celo laže zmagati v evropskem pokalu Challenge kot pa v slovenskem pokalu ali državnem prvenstvu. “Najbrž res! Vem, da v Challengu ni tako kakovostnih ekip, kot sta Celje ali Gorenje, saj sem lani s Slovanom prišel do polfinala. Sicer pa tudi državno prvenstvo še ni odločeno. Gorenje bo zdaj gostovalo tako v Kopru kot v Celju, v primeru poraza pa bo še vse odprto, saj nas v končnici čakajo še po dva medsebojna dvoboja,” vročo rokometno pomlad napoveduje Jure Vran.

DENIS SABADIN