Kajakaši slovenske Istre bodo kmalu slavili tridesetletnico -
V kajakih so veslali že podaniki Franca Jožefa. Ta šport je bil všeč Mussoliniju, malo manj socialistični oblasti, zadnjih trideset let pa se je ponovno uveljavil in nabira priznanja na največjih tekmovanjih.
KOPER> Prihodnje leto bo Kajak kanu klub Žusterna praznoval 30. obletnico ustanovitve, glede na to, da so ostali trije istrski kajak kanu klubi nastali neposredno ali posredno iz KKK Žusterna, pa bo to praznik vseh istrskih kajakašev in kanuistov.
Šport iz časov Franca Jožefa
Kajakaštvo je eden najstarejših organiziranih športov v Istri, pripoveduje Vladimir Jakomin, ustanovitelj KKK Žusterna in pozneje tudi KKK Adria. Pri ankaranski Katarini so v lesenih kajakih začeli veslati že leta 1900, v času avstrijskega cesarja Franca Jožefa, in Jakomin hrani fotografije kajakašev iz leta 1912. V Mussolinijevem času so ta šport podpirali, zato pa je po drugi svetovni vojni pod socialistično oblastjo padel v nemilost. Šele v 80. letih se je ponovno začel razvijati, po KKK Žusterna so nastali še trije klubi, Adria (iz Ankarana), Ankaran in Orka (iz Škofij), ki so jim v večini primerov botrovala razhajanja v pogledih posameznih klubskih veljakov. To niti ni bilo tako slabo, kajti zdaj štirje klubi zagotovo delajo s precej številnejšimi mladimi športniki, kot bi jih lahko imel en sam.
KKK Žusterna vsako leto prireja mednarodno regato Capris, ki se je udeležuje od 150 do 200 kajakašev in kanuistov. Najbolje obiskano pa so morali po nekaj plovih prekiniti in odpovedati. Leta 2004, pred atensko olimpijado, so v Koper prišle ekipe iz Slovaške, Madžarske, Italije, Avstrije, mlada grška reprezentanca ter celo reprezentanci Kitajske in Južne Koreje. Ustavili so jih štirimetrski valovi.
Žusternska olimpijca
KKK Žusterna, ki ga zadnih 17 let vodi Zdenka Ponomarenko, je v tekmovalnem okviru najuspešnejši od štirih klubov. Vzgojil je olimpijca Špelo Ponomarenko (6. na OI v Pekingu, srebrna in bronasta na SP, zmagovalka sredozemskih iger; nastopila bo na OI v Londonu) in Jerneja Župančiča Regenta (8. in 9. na SP, 15. na OI v Atenah in Pekingu) njuni mlajši nasledniki pa obetajo nadaljevanje vrhunskih dosežkov istrskega kajaka in kanuja na mirnih vodah. Regent se letos poslavlja od tekmovalne kariere na vrhunski ravni, v Mostu na Soči, kamor se je preselil, trenira mlade kajakaše.
Žusterna ni bila samo gnezdo, iz katerega so kajakaški šport širili proti Ankaranu, svoje čolne so podarjali tudi drugim nastajajočim mirnovodaškim centrom po Sloveniji. “Brez konkurence ni nič,” z nasmeškom Zdenka Ponomarenko razkrije praktičen motiv za takšno radodarnost. Nikoli ni bilo lahko gospodariti tako, da bodo imeli mladi športniki v čem veslati in da v klubski blagajni ne bo luknje. Proračun kluba je težak približno 50.000 evrov, polovico prispeva koprska občina, 10.000 evrov je delež Kajakaške zveze Slovenije, ostalo pa prispevajo (številni mali) sponzorji. Enake bitke bijejo tudi v drugih treh klubih.
Prirejajo mednarodne regate
Kajakaši se veselijo nastajajočega predora pod Žusterno, kajti ko bo končan, bo občina lahko uredila nasuto površino pri bazenu in kajakašem zgradila prepotrebne objekte. Danes stanujejo v zabojnikih, razpadajočih zaradi starosti in rje, “skupaj jih drži samo še barva”, potoži Ponomarenkova. Ko prirejajo regate, si morajo izposoditi pisarno plavalcev.
Sicer pa število članov kluba raste, imajo 50 aktivnih športnikov, ob teh pa trenira 20 rekreativcev (ki si sami kupujejo čolne). Poleti se članstvo podvoji. Vzrok je bojazen staršev, da bi se otrokom pozimi na morju kaj zgodilo, ugotavlja predsednica: “Toda resnica je drugačna, če so otroci na morju, niso nikoli bolni, doma pa jih vedno nekaj grabi.” Letos so pripravili šolo kajaka za študente, za prihodnje leto pa bodo za denar športne fundacije kandidirali s projektom Starost ni ovira za veslanje, pobudo, s katero bodo vabili vse generacije. Ponomarenkova daje zgled, pridobila je licenco za učitelja in tudi sama dela z rekreativci.
Letošnji uspehi
Poglejmo, kako so se letos izkazali nasledniki žusternskih olimpijcev. Za KKK Adria je bila iztekajoča se sezona najuspešnejša doslej. Njihova najboljša tekmovalka, mladinka Anja Osterman, je bila 10. na svetovnem in 11. na evropskem prvenstvu. Prihodnjo sezono bo tekmovala v konkurenci mlajših članic in v klubu si želijo, da bi se lahko udeležila kvalifikacij za London (K-1 na 500 m) v poljskem Poznanu. Toda problem je denar za priprave. Požrtvovalna Anja si je sama kupila čoln, vreden 2500 evrov.
Prvi imeni KKK Ankaran sta Simon Blaževič in Alan Apollonio v dvojcu. Letos sta bila 8. na mladinskem svetovnem prvenstvu in 12. na evropskem, mladinca pa bosta tudi prihodnje leto, ko bosta skušala izboljšati uvrstitev na EP.
V najmlajšem klubu, KKK Orka, ustanovljenem pred petimi leti, v katerem se je članstvo podeseterilo (s šestih leta 2006 na 60 letos), pa je najuspešnejši mladinec Malin Titorič. Na EP je prišel v polfinale, prihodnje leto pa se bo skušal čimbolj izkazati na prvenstvih mlajših članov.
V KKK Žusterna sta od mlajših kajakašev letos največ pokazala mladinca Tim Poljak in Patrik Toš, udeleženca evropskega prvenstva, številka 2 za Špelo Ponomarenko pa je mlajša članica Tea Kralj.
VENČESLAV JAPELJ
