Kakšna bo Slovenija leta 2030?
Zdaj, ko je mimo, si priznajmo: po malem smo vsi upali v čudež, da se bo slovenski reprezentanci uspelo prebiti med najboljšo četverico na nedavnem svetovnem prvenstvu. Mali čudež proti Avstraliji se ni ponovil s Kanado, ki je premišljeno izzivala in pretepala Luko Dončića, ostali so dali vse od sebe, a niso ponovili uspešne predstave proti kengurujem.
TRST > A zazrimo se v prihodnost: naslednje leto so na sporedu olimpijske igre (OI), na razpolago so še štiri mesta, za katere se bo potegovalo 24 reprezentanc (štiri skupine po šest ekip, samo prvak vsake skupine gre v Pariz). Komu bo uspelo, bo kot običajno odvisno od raznih dejavnikov: kakšen bo kader, kakšna bo forma, kdo bodo tekmeci ... Prej in potem bodo še kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2025, a tu za boljše reprezentance ne bi smelo biti zapletov, saj se na prvenstvo uvrstijo kar tri ekipe od štirih iz vsake skupine.
Košarkarsko zvezo Slovenije v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju čakata dve nalogi: sestaviti dobro ekipo in se poskusiti prebiti na OI, obenem pa pričeti s pomlajevanjem. Prvo bo razmeroma lahko uresničiti, če bosta Edo Murić in Vlatko Čančar okrevala in ne bo drugih poškodb ali odpovedi. Nosilci bodo bolj ali manj isti, tako da ni pričakovati velikih sprememb v sestavi izbrane vrste.
Primorska košarka ima tri visoke reprezentančne potenciale: Sašo Cianija, Luko Ščuko in Iana Lazarevskega.
V nov olimpijski cikel s prenovo
Bolj korenito prenovo je torej pričakovati v naslednjem štiriletju, ko bo treba vključevati mlajše košarkarje. Žiga Samar in Gregor Glas (letnika 2001, 197 in 198 cm) bosta morala v reprezentanci prevzeti vidnejšo vlogo, Bine Prepelič (letnik 2001, 200 cm) je letos presegel vsa pričakovanja, Jurij Macura (letnik 1999, 211 cm) pa bi moral vendarle pokazati svoj doslej neizraženi talent. Po poškodbi je spet nared Novogoričan Luka Ščuka (letnik 2002, 208 cm). Od dvajsetletnikov ima zmagovalno miselnost samo Urban Klavžar (letnik 2004, 187 cm), morda lahko napreduje še mlajši Macura (Sergej, prav tako letnik 2004, 206 cm), ki je bolj eksploziven kot starejši brat, vloga bodočega drugega (ali prvega) centra pa je že namenjena Novogoričanu Saši Cianiju (letnik 2003, 209 cm). Od osemnajstletnikov največ obeta visoki organizator igre Jan Vide (letnik 2005, 197 cm). Na evropskih prvenstvih mlajših selekcij pa se je Slovenija izkazala le v kategoriji U-16. V tem moštvu imajo vsi igralci, brez izjeme, zmagovalno miselnost, prepričani so v lastne sposobnosti in bodo bržkone tisti, ki bodo srednje-dolgoročno oblikovali sestavo reprezentance. Sežanec Ian Lazarevski in Mark Morano Mahmutović (oba letnika 2007, 202 in 197 cm) bosta lahko najprej potrkala na vrata članske izbrane vrste.
Ajša Sivka velik talent
Kaj pa pri dekletih? Domače evropsko prvenstvo je bilo veliko razočaranje, a po aferi Barič, ko je trener Georgius Dikaioulakos odslovil eno močnejših reprezentantk, trojica Oblak-Lisec-Friškovec brez ustreznih menjav ni mogla kljubovati drugim ekipam, ki so imele tudi po deset enakovrednih igralk. Tudi tu bo torej potrebna kadrovska prenova, ki bo slonela na dekletih letnika 2005, ki so osvojile evropski naslov. V prvi vrsti je tu 192 cm visoka Ajša Sivka, ki ji je, če bo napredovala kot doslej, usojeno, da bo postala ena najboljših evropskih košarkaric. Ob njej je še veliko talentiranih deklet, začenši z organizatorko igre Leo Bartelme (176 cm) in branilko Zojo Štirn (177 cm). A tu je tudi še veliko drugih nadarjenih igralk na vseh igralnih položajih. Z dodatkom ene tujke bi lahko bila reprezentanca v nekaj letih konkurenčna tudi na najvišji evropski ravni.