Kakšna bo ura resnice?
Kristijan Koren ima v slovenski reprezentanci že po tradiciji najbolj zgoščen razpored na svetovnem prvenstvu. Po ekipnem čaka danes ajdovskega kolesarja še posamični kronometer.
PONFERRADA > V nedeljo je imel vidno vlogo v moštvu Cannondala, ki je osvojilo deveto mesto, danes pa bo s klubskim kolegom Matejem Mohoričem zastopal slovenske barve v posamični vožnji na čas. Pred dvema letoma se je Kristijan Koren v uri resnice na svetovnem prvenstvu izkazal s 17. mestom, lani pa je bil precej slabši, 50. Izrazito ravninski kronometer mu ni ustrezal, tej specifični disciplini pa ni posvečal potrebne pozornosti. Tudi letos klubske zahteve in obveznosti niso dopuščale veliko specialnega treninga, vendar je 27-letni Koren bolj optimističen.
Glavni favorit za zmago na kronometru, dolgem 47,1 kilometra, je branilec lovorike Nemec Tony Martin, ki bo lovil še svoj četrti naslov svetovnega prvaka v vožnji na čas. Ob odsotnosti Švicarja Fabiana Cancellare, mu bo težko kdo prekrižal račune. Morda bi se mu lahko približal Britanec Bradley Wiggins.
“Letos sem bil na prologih in kronometrih konkurenčen, pa tudi trasa v španski Ponferradi bi mi morala na papirju bolj ustrezati. Prvi, ravninski del, sem spoznal na moštvenem kronometru, bolj po mojem okusu pa bi moral biti razgiban zaključek, v katerem je več menjav ritma in ni mogoče razviti maksimalnih hitrosti. Tisti, ki bo imel še kaj moči v nogah, bo v zadnjih 15 kilometrih lahko naredil razliko.”
> Kakšna je sicer forma?
“Prednost imajo seveda kolesarji, ki so vozili špansko Vuelto. Premorejo hitrost v nogah, ki je denimo jaz, ki sem vozil manjše oziroma krajše dirke, nimam.”
> Koliko časa ste posvečali treningu kronometra?
“Kot mi je tekmovalni ritem to dopuščal. Opravil sem 60, 70 odstotkov predvidenega treninga. Vadba kronometra je specifična in zahtevna. Pelješ se za motorjem in držiš stalno hitrost 50, 55 kilometrov, kar ponavljaš v intervalih. Za to je potrebnega veliko truda, tako telesnega kot psihološkega. Večkrat greš tudi prek meja svojih sposobnosti. Po takšnem treningu pogosto še sam ne veš, kako si ga končal. Sčasoma pa se pokaže pravi učinek, noge se vrtijo po željah. Seveda je treba imeti tudi nekaj afinitet za to disciplino.”
> Kaj torej pričakujete od današnjega kronometra?
“Letošnja rezultatska popotnica v vožnjah na čas je spodbudna. Načrt je preprost: v prvem ravninskem delu bom vrtel pedala preudarno, da bom imel pravo energijo za zaključek. Na cesti pa bomo videli, kako se bodo stvari dejansko razvijale.”
ASO