Karneval v Riu, samba v Dortmundu

Prav dvoboji osmine finala včasih pišejo nepričakovane, če že ne čudežne zgodbe o zasukih. Lani se je denimo že v prvem izločilnem obračunu moral posloviti branilec lovorike. Real Madrid, ki je na evropskem prestolu vztrajal tri zaporedne sezone, se kljub slabi letini vsekakor ni nadejal, da bo moral sestopiti z vrha že v osmini finala. Še posebej potem ko je z 2:1 dobil prvo tekmo v Amsterdamu. Na Santiagu Bernabeu pa je bil nemočen proti razigrani Ajaxovi zasedbi, ki je slavila 4:1. Razvoj dogodkov v letošnji sezoni pa nič ne kaže, da bi šel po Realovih stopinjah Liverpool.

Vsi opevajo raznovrstni napad rdečih, ki bodo po treh desetletjih v svojo vitrino spet vrnili angleški naslov, a moč zasedbe Jürgna Kloppa izvira iz obrambne zanesljivosti. Na 26 tekmah Premier League je Liverpool prejel vsega 15 golov. Velike zasluge za uravnoteženost zasedbe ima poleg zadnje vrste na čelu s ta čas nemara najboljšim obrambnim nogometašem na svetu Virgilom van Dijkom ter vratarjem Alissonom tudi zvezna vrsta, ki opravlja veliko (ne)vidnega dela na obeh straneh igrišča.

Gol več ali manj

Atletico lahko torej skrbi tudi, kako priti do kakršnekoli prednosti na domačem igrišču, potem ko Diego Simenone zaradi poškodb v napadalnem delu ne more računati na prispevek Diega Coste in najdražjega klubskega nakupa Joaa Felixa. Po drugi strani tudi obrambni zid pred Janom Oblakom ni več tako neprebojen, kot je bil v preteklih treh sezonah.

Če bo v Madridu morda šlo za gol manj, bi na drugi nocojšnji tekmi v Dortmundu lahko spremljali obračun za zadetek več. Gostitelji bodo resda pogrešali Marca Reusa, ki je svojevrstni Francesco Totti Borussie, a premorejo v napadu dovolj napadalnega dinamita. Poosebljata ga najstnika, angleški reprezentant Jadon Sancho s svojo nepredvidljivostjo in norveški čudežni deček Erling Haaland, ki tudi po zimskem prestopu iz Salzburga trese mreže kot za stavo.

Po drugi strani pa kaj šele reči za napad Paris Saint-Germaina, ki lahko na papirju ponudi “brazilsko postavitev” 4-2-4, kjer bi domača vrata hkrati oblegali Angel di Maria, Mauro Icardi, Kylian Mbappe in Neymar. Muhasti brazilski virtuoz naj bi bil v zadnjem obdobju načet, morda pa je le z mislimi pri znamenitem karnevalu v Riu, kar ni dobra novica za privržence PSG, ki je v zadnjih treh sezonah vselej izpadel že v osmini finala. Vsaj dva razpleta sta bila šokantna, leta 2017 z Barcelono in lani z Manchester Unitedom.

Malo in veliko

Za malo Atalanto pa je že uvrstitev v izločilne obračune v svojem krstnem nastopu v ligi prvakov (LP) imeniten dosežek. Ko jim je žreb namenil Valencio, ki ima kot klub vendarle precej več mednarodnih izkušenj, so Josip Iličić in soigralci pomislili, da bi lahko vse skupaj še nadgradili. Po jutrišnjem dvoboju v Milanu bo že bolj jasno, kako visoko kotirajo delnice kluba iz Bergama v lovu na četrtfinale.

Zanimivo bo tudi v Londonu. Pri Joseju Mourinhu tudi sicer ni nikoli dolgčas. Bomo videli, kakšne trenerske prijeme bo uporabil pri lanskem finalistu LP Tottenhamu, potem ko je zaradi poškodbe za dlje časa ostal brez Harryja Kana in se je Christian Erikssen januarja preselil k Interju. Leipzig vsekakor ni tekmec od muh, na Red Bullov pogon se je v zadnjih letih ustalil v vrhu bundeslige, jutri pa bo šlo tudi za soočenje Mourinha z 32-letnim Julianom Nagelsmannom, vzhajajočo trenersko zvezdo, ki je v sezoni 2017/18 LP sicer že okusil s Hoffenheimom.