Kavčič kot še nikoli
Za razliko od lanske izvedbe edinega slovenskega Challengerja lahko domači navijači realno (za)upajo zgolj v Blaža Kavčiča in morda Janeza Semrajca, kajti Bedene, Rola in Žemlja iz različnih razlogov ne nastopajo na edinem “spodobnem” turnirju pred svojimi gledalci.
PORTOROŽ > Če odštejemo dvojice ter “turizem” Aljaža Radinskega proti Rusu Kravčuku, je za prvi resnejši domači nastop poskrbel Blaž Kavčič, kateremu je na uvodu žreb namenil 17-letnega rojaka Aljaža Jakoba Kapljo, ki naj bi veliko obetal. Proti pregovorno vztrajnemu Kranjčanu potencialov sicer ni nakazal, saj v dvanajstih poskusih ni osvojil niti ene igre - 6:0, 6:0! “Kavka” sicer ni bil navdušen nad spremenljivim vremenom, zaradi katerega sta morala oba Slovenca po prvi igri za slabo uro v slačilnico. Zdeluje ga temperatura, zato je želel kar najhitreje zaključiti dvoboj. V resnici po prekinitvi mlajšemu kolegu ni ponudil niti grama možnosti, za Kapljo pa so člani elitne stoterice z ATP lestvice očitno še prevelik zalogaj. Kavčiču se je po srečanju sicer mudilo na počitek, toda kot pravi profesionalec se sedmi sili kajpak ni izognil: “K sreči res nisem imel večjih težav, kljub temu pa sem se moral ob povišani temperaturi dvakrat ogrevati. V resnici se ne spomnim, da bi kdajkoli zmagal brez izgubljene igre ... K sreči imam danes prost dan, nato pa me jutri (četrtek, op.a.) čaka Rodriguez-Pace iz Venezuele. Doslej ga še nisem spoznal, a bom vsekakor skušal skovati pravo taktiko. Kaplja? Težko ocenim njegov potencial, saj je še zelo mlad in pravzaprav se skoraj ne spominjam, kako sem igral v njegovih letih. Zmagoval sem bolj redko, toda s trdim delom je možno doseči marsikaj. In to velja tudi zanj.”
Od Slovencev je moral sicer nastop odpovedati Mike Urbanija, ki je odprl prostor za tako imenovanega srečnega poraženca, Hrvata Nikolo Mektića. Ta je odlično izkoristil nenadejano priložnost, saj je na tribune poslal sedmega nosilca Flavia Cipolllo, katerega se je zaradi nenavadnega sloga igre bal tudi Kavčič. V večernem sporedu je drugega slovenskega aduta Janeza Semrajca izzival Anglež Kyle Edmund, za konec pa sta se med seboj pomerila še domača matadorja Tomislav Ternar in Tom Kočevar-Dešman, ki se je do glavnega žreba prebil čez kvalifikacije.
Pogojno bi lahko med domače šteli tudi Ricarda Hocevarja, ki sicer brani barve Brazilije, po porazu 2:6, 2:6 z Italijanom Fabbianom pa je (ni) pojasnil, od kod izhaja: “Ja, znano mi je, da naj bi bil Hočevar slovenski priimek, vendar pa žal v družini nisem našel nikogar, katerega bi lahko z gotovostjo označil za Slovenca. Kolikor mi je znano, moji izhajajo iz Nemčije in Avstrije, toda ob pogledu na Portorož ne bi imel nič proti, če bi tukaj našel kakšne sorodnike.”
BORIS PLANINC