Kitajska brani prestol v Londonu
Katera država bo osvojila največ (zlatih) medalj v Londonu? To je osrednje vprašanje pred slehernimi olimpijskimi igrami. Primat iz Pekinga brani Kitajska.
LONDON> (Športna) moč posameznih držav se je vedno zrcalila v številu osvojenih medalj na olimpijskih igrah. Z vsoto odličij so nacije za zunanje in predvsem notranje potrebe neredko izkazovale prevlado svojega (športnega) sistema nad drugimi. Lestvica držav dobitnic medalj je imela skozi zgodovino olimpijskih iger vseskozi posebno težo.
De Coubertinovo vodilo Pomembno je sodelovati pa je bilo v senci lova na odličja. Razlogov je bilo več. Šport je bil v novejši zgodovini pomemben dejavnik oblikovanja nacionalne identitete in prav športni uspehi so služili za promocijo mladih držav. Skozi število medalj so se promovirale tudi politične ideje. S prodorom televizije ter vsesplošno globalizacijo in komercializacijo, ki sta preplavili športni svet, tudi na olimpijskih igrah vse bolj v ospredje prihajajo zvezdniški posamezniki, bilanca osvojenih medalj pa je še vedno kazalec športne (in ekonomske) kondicije, v kateri se nahaja posamezna država.
Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo je bil Rudolf Cvetko. Na OI leta 1912 v Stockholmu je Cvetko, ki se je rodil v Senožečah, kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro v ekipnem tekmovanju s sabljo. Telovadec Leon Štukelj je na OI v Parizu leta 1924 kot prvi Slovenec osvojil zlato olimpijsko medaljo. Pravzaprav dve, ki sta bili tudi prvi za takratno kraljevino Jugoslavijo. Slovenija je od leta 1992 na petih OI osvojila 15 medalj, od tega tri zlate. Dve je osvojila leta 2000 v Sydneyju, eno pa v Pekingu, kjer je med 87 dobitnicami medalj osvojila 41. mesto.
Ameriška prevlada
V kratkem zgodovinskem prerezu smo vzeli pod drobnogled števec odličij na olimpijskih igrah in pri tem poskušali izluščiti, kako so se spreminjala politična in druga razmerja v svetu. Na prvih olimpijskih igrah (OI) moderne dobe leta 1896 je denimo sodelovalo 14 držav oziroma ozemelj, ki niso imela statusa države. 241 športnikov se je pomerilo v devetih panogah, ki so bile izključno moška domena. Medalje je osvojilo 11 držav. Najuspešnejše so bile Združene države Amerike z enajstimi zlatimi odličji, največ medalj (skupno 46) pa je osvojila gostiteljica Grčija. Za primerjavo: na zadnjih OI v Pekingu so sodelovale skupno 204 države oziroma ozemlja, 11.128 športnikov pa je tekmovalo v 28 panogah. Medalje je osvojilo 87 držav. Med njimi je bila najuspešnejša gostiteljica Kitajska, ki je osvojila 51 zlatih odličij, največ medalj (110) pa je pripadlo ameriškim športnikom. Kot zanimivost: na prvih igrah tretjeuvrščeni tekmovalec ni dobil medalje ali nagrade.
Prvič so cel komplet medalj (zlato, srebrno in bronasto) podelili v ameriškem St. Louisu leta 1904. Igre so imele močan ameriški pridih. Gostitelji zaradi razvlečenega koledarja prireditve (od 1. julija do 23. novembra) praktično niso imeli tuje konkurence. Števec medalj je pokazal največjo razliko med prvo in drugouvrščeno reprezentanco v vsej zgodovini OI: ZDA so osvojile 239 medalj, od tega 78 zlatih, Nemčija na drugem mestu pa le 13 (4 zlate). Na nekaj naslednjih igrah so bile na vrhu seznama osvajalk medalj države zmagovalke prve svetovne vojne ZDA, Velika Britanija in Francija ter skandinavske države.
Junijska izdaja revije USA Today je za londonske igre najžlahtnejšo bero odličij napovedala ZDA, ki naj bi osvojile 41 zlatih medalj. Največ odličij naj bi sicer pripadlo Kitajski, in sicer 94. Sloveniji je tokrat napovedala dve (maja štiri) medalji. Srebro naj bi osvojila kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer in atlet Primož Kozmus v metu kladiva.
Razmerja moči so se spremenila z vzponom fašističnih, nacističnih in militarističnih režimov, ki so tudi športno dejavnost vpregli v kolesje propagande. Fašistična Italija, ki je dajala velik poudarek telesni dejavnosti, se je leta 1924 v Parizu zasidrala med peterico najuspešnejših držav (leta 1932 je bila celo druga za ZDA) in ohranila kontinuiteto tudi po padcu fašističnega režima. Iz peterice je izpadla šele leta 1968 v Ciudad de Mexicu. Nemčija je na domačih OI leta 1936 zasedla prvo mesto pred ZDA.
Sovjetski preboj
Druga svetovna vojna je premešala športna razmerja moči. Na sam vrh so se spet prebili Američani, nekdanje položaje so zasedle Francija in skandinavske države, pojavila pa se je tudi nova velesila Sovjetska zveza, ki je tudi na športnem področju začela neizprosen boj z Američani. Državi sta se izmenjevali na vrhu lestvice najuspešnejših držav na olimpijskih igrah do padca komunizma v Evropi. Če izvzamemo igre leta 1980 v Moskvi (bojkot ZDA) in 1984 v Los Angelesu (bojkot SZ), sta državi zasedali prvi mesti v števcu olimpijskih medalj.
V njun dvoboj se je vmešala Nemška demokratična republika, ki je v letih 1976 in 1988 celo izpodrinila ZDA z drugega mesta. Vzhodnonemška športna praksa je bila sporna, a je državi navrgla veliko medalj v posamičnih športih, kot sta atletika in plavanje, pa tudi v kolesarstvu (na cesti in stezi), ki imajo številne discipline. Tudi preostale socialistične reprezentance, kjer je bil šport pod državnim nadzorom, so bile visoko predvsem po zaslugi posamičnih športov. Madžarska, Češkoslovaška, Bolgarija, Romunija, Poljska so bile praviloma uvrščene med deseterico, kamor se je včasih prebila tudi Kuba.
Velesila Kitajska
Po padcu Berlinskega zidu leta 1989 ter razpadu Sovjetske zveze (in tudi Jugoslavije) ter združitvi Nemčije se je športni zemljevid spet spremenil. Leta 1996 v Atlanti so primat spet zasedle ZDA pred Rusijo. Takšen je bil vrstni red tudi v Sydneyju, kjer se je med prvo trojico prvič prebila nova gospodarska sila s hibridnim politično-ekonomskim sistemom Kitajska, ki je štiri leta kasneje v Atenah z drugim mestom za ZDA in pred Rusijo napovedala naskok na vrh v Pekingu leta 2008. Svoje mesto med deseterico z rahlim zamikom navzgor ali navzdol na zadnjih igrah ohranjajo tradicionalno gospodarsko in športno močne države, kot so Nemčija, Avstralija, Japonska, Južna Koreja, pa tudi Italija in Francija, ki sta v Pekingu zaključevali deseterico.
Pričakovan skok naprej je leta 2008 v približevanju londonskim igram uspel Veliki Britaniji. Združeno kraljestvo je z desetega mesta na OI leta 2004 napredovalo na četrto v Pekingu. Največji padec (z 11. na 28. mesto) v števcu medalj je doživela Kuba, sicer ne zavoljo števila (27:24), pač pa zaradi žlahtnosti (2004: 9 zlatih medalj; 2008: 2 zlati medalji).
ALEŠ SORTA
