Kljub zmagi žalost v Ljudskem vrtu

Šport
, posodobljeno:

Razpoloženje v Mariboru je bilo kljub zmagi nad Gorico z 2:0 kislo. Gostitelji so namreč morali predati lovoriko najbolj zagrizenemu tekmecu. Naslov je romal v Ljubljano.

Mariborski Ljudski vrt
Mariborski Ljudski vrtAnze Malovrh/STA

MARIBOR > Tribune Ljudskega vrta sicer niso bile polne, a zato upanje, da si bodo Mariborčani pripeli 15. šampionsko zvezdico, ni bilo nič manjše. Navijači so sprva prisrčno pozdravili Aleša Mertlja. Nekdanji reprezentant se po skoraj desetletju poslavlja od dresa Maribora, ki je kmalu opravil svoj del naloge. Tudi brez najboljšega strelca Luke Zahovića so gostitelji dosegli želeno že po dobrih 20 minutah, kolikor so se Novogoričani upirali neizbežnemu.

Za mat v dveh potezah oziroma minutah sta poskrbela veterana neštetih bitk. Marcos Tavares je dosegel svoj 17. zadetek in postal drugi strelec prvenstva. Za Mariborčane je podatek, da imajo najbolj udarno napadalno navezo, seveda slaba tolažba. Dare Vršič je v 22. minuti tudi z goriško pomočjo dosegel drugi mariborski zadetek in gostiteljem priigral udobno prednost, ki jim je zagotavljala miren nadzor tekme.

Maribor : Gorica 2:0 (2:0)

Ljudski vrt, gledalcev 6500 sodnik Kajtazović (Kranj). Strelca - 1:0 Tavares (20), 2:0 Vršič (22).

Maribor: Handanović, Milec, Ivković, Šuler, Kolmanič, Vrhovec (od 78. Kramarič), Dervišević, Pihler, Vršič (od 68. Hotić), Tavares, Mlakar (od 62. Mešanović). Trener: Darko Milanič.

Gorica: Sorčan, Celcer, Lipušček, Kavčič, Tomiček, Curk, Osuji, Kolenc (od 72. Humar), Tešija, Gulič (od 79. Marinič), Burgić (od 61. Filipović). Trener Miran Srebrnič.

Rumena kartona: Vrhovec, Pihler.

Gostje jih niso mogli ogroziti. Niti Miran Burgić, ki se je ob aplavzu Ljudskega vrta po uri igre dokončno poslovil od nogometnih zelenic. Novogoriški pogled je že usmerjen v prihodnjo sezono, v katero bodo šli bržkone tudi brez Dejana Žigona in Matije Škarabota. V Ljudskem vrtu pa je v 70. minuti spet završalo. Še bolj, kot če bi Mariborčani dosegli zadetek. Domžale je namreč v vodstvo popeljal Lovro Bizjak, gledalci v Ljudskem vrtu pa so s tradicionalno navijaško folkloro tudi na daljavo “počastili” srdite tekmece iz Ljubljane.

Gostitelji so imeli naslov spet v svojih rokah, a veselje je trajalo, vsega 13 minut. Ko je Olimpija v Domžalah izenačila, je Ljudski vrt za kratek čas obmolknil. Potem je sledilo menjavanje različnih čustvenih stanj. Jeza, žalost in ponos. Ploskanje domačim akterjem se je prekrivalo z žvižgi zaradi razpleta tekme v Domžalah. Tudi po zadnjem sodnikovem žvižgu. Čakanje se tokrat ni izplačalo, novega zasuka ni bilo.