Kobaridci so bili za las prekratki
Veterani so na malonogometnem festivalu igrali tri turnirje. Najbolj zanimivo je bilo pri najstarejših.
ŠKOFIJE> V dvorani Burja poteka 13. festival malega nogometa Koper 2011. Danes (ob 18. uri) se začenja članski turnir futsala, končani pa so že turnirji veteranov in nekaterih mlajših selekcij. S finali U-8 in članov ter z ženskim turnirjem se bo festival iztekel v soboto. Organizatorji, KMN Bronx, v enajstih turnirjih pričakujejo rekordno udeležbo 71 ekip.
Uvodnim tekmam ekip U-8 in U-10 so v soboto, prvi dan turnirja, sledili najstarejši veterani, stari nad 55 let. Po lanskem turnirju, na katerem so Pirančani ostali brez konkurence, so tokrat spet igrali stari znanci, ob večnih zmagovalcih iz Pirana še ŠD Kras iz Opatjega sela in Mirna ter ekipa Mi iz Kobarida. Kraševci so imeli v ekipi Sergija Škabarja, ki pri 73 letih prekipeva od energije in vsekakor prispeva največ nogometnih izkušenj.
V+55: 1. Piran, 2. Mi Kobarid, 3. ŠD Kras; najboljši vratar: Peter Trampuž (Kras), najboljši igralec: Žarko Rot (Mi), najboljši strelec: Alfio Kocjančič (Piran). V+45: 1. Luka, 2. Vrhpolje, 3. Olmo; vratar: Jasmin Suhopoljac (Luka), igralec: Gorazd Berčič (Olmo), strelec: Senad Šehić (Luka). V+35: 1. Bronx, 2. Bruhoti, 3. Primorci: vratar Elvis Gregorič (Bronx), igralec: Igor Žagar (Bronx), strelec: Aleš Vidmar (Bruhoti).
Začelo se je z zmago Pirana nad Krasom, ki je pokazal največ doslej, s 3:1, potem pa se je Istranom zalomilo. S Kobaridci so izvlekli zgolj remi 2:2 in v streljanju sedemmetrovk bili manj uspešni. Na trnih so spremljali tekmo med konkurentoma - in z olajšanjem dočakali konec 0:0.
Najboljši piranski strelec Alfio Kocjančič si je oddahnil: “Danes je bilo še najbolj tesno, na koncu pa smo tudi tokrat zmagali. A moram priznati, da so nam na prvo mesto pomagali naši nasprotniki.” Zanimalo nas je, kaj mora narediti, da lahko nogometaš igra še tudi v tej starosti. “Ni težko, če je prava družba in če to počneš stalno. Naša družba je takšna, skoraj deset let se stalno dobivamo. In ko se nekaj dogovoriš, to tudi drži, dobivamo se redno in igramo z velikim veseljem. Najlepše pa je, ko končamo igrati. Tretjega polčasa še nismo izgubili!”
Vrstni red je bil na koncu takšen kot običajno. Vodji Kobaridcev Ivanu Gorenščku je bilo žal zamujene priložnosti: “Letos smo bili najbliže zmagi na tem turnirju. Za malo nam je ušla. Lani nismo prišli, ker so nas prepozno obvestili in se nismo uspeli organizirati, letos pa smo bili pripravljeni. V zadnji minuti sem imel priložnost, denimo, da je bila 60-odstotna, a žoga ni šla v gol. A ne bomo odnehali, nekoč bomo zmagali.” Kobaridci se zbirajo in organizirano igrajo že od leta 1981. Letos so praznovali 30-letnico druženja, praznovali so v Podbeli, skupaj s prijatelji iz Opatjega sela, ki so tudi že zelo dolgo skupaj. Oboji ne izgubljajo upanja, da bodo nekoč premagali Piran. “Vedno pridemo z veseljem. Vidimo se prihodnje leto,” so se poslovili. Letos so oboji igrali bolje kot prejšnja leta - ali pa je bil slabši Piran. Bomo videli prihodnje leto.
Deset let mlajši veterani (+45) so na igrišču (roko na srce) pokazali več dinamike, toda prvi dve tekmi med Vrhpoljem in Olmom (0:0) ter Luko in Vrhpoljem (1:1) sta se končali miroljubno, z remijema. A ker so bili Brkinci obakrat slabši v streljanju sedemmetrovk, je o zmagovalcu odločila tekma med koprskima nasprotnikoma, Luko in Olmom. Prvi so zmagali prepričljivo, s 3:0, in osvojili največji pokal. Potem pa so v bifeju Kocka komentirali in ugotavljali, kako pogrešajo ekipo Dash; pa čeprav jim ta ni pustila dihati in je vsakokrat zmagala.
Največ je bilo tekanja, a tudi tehnike, v najmlajši kategoriji +35. Domači Bronx je v tekmi z Bruhoti, ki je vedno derbi, dobro zagrizel in zmagal s 3:1, nato so Bruhoti proti Primorcem vknjižili minimalno, a dragoceno zmago s 3:2. Na koncu so bronxi zaigrali še malo “tenisa” in Primorce odpravili s 6:1. Da se ve, kdo je domačin! VJ
