Komu je pravzaprav namenjen koprski tartan?
Ljubitelji teka na Koprskem uživajo visok standard, ob novi tartanski stezi na Bonifiki jim je (za zdaj) na voljo tudi Škocjanski zatok, kjer tečejo s pticami. Vendar bi bilo treba zmedo na tartanu urediti.
TEK> Koprski tekači so na Bonifiki dobili 970-metrsko krožno stezo, prevlečeno z umetno maso. Toda na njej ni pravega reda, na tartanu se drenjajo najrazličnejši obiskovalci Bonifike in se med seboj ovirajo.
V času, ko na Bonifiki zaradi gradbenih posegov ni bilo mogoče uporabljati s peskom posute stare krožne steze, so se tekači množično preselili na dvokilometrsko krožno peščeno stezo v Škocjanski zatok pri Bertokih. Po tem, ko je Bonifika dobila tartan, se jih je večina vrnila v Koper, nekateri pa ostajajo v zatoku. Zoran Topalovič je uporabnik obeh stez: “Proga v zatoku je primernejša za daljše intervale, dolga je natanko dva kilometra. Pesek mi bolj ustreza, tartan je premehak. Všeč mi je tudi mir, ki vlada v zatoku. Od tod me še nihče ni preganjal.”
Strokovni vodja naravnega rezervata Škocjanski zatok Borut Mozetič na vprašanje, ali tekači motijo ptice, odgovarja, da ne, dejstvo pa je, da rezervat ni bil urejen za tekače. “Morda motijo druge obiskovalce, ki si želijo miru. Bolj je moteč hrup tistih, ki uporabljajo palice pri nordijski hoji.” V rezervatu bodo prihodnje leto urejali parkovno infrastrukturo (informacijski center, hlev, opazovalnice ...) in takrat bo rezervat zaprt, kasneje pa bodo upravljalci imeli boljši pregled nad tem, kdo vstopa vanj.
Atlet Alessandro Maraspin iz Trsta na Bonifiko zahaja že šest let, v zatok pa tudi že poldrugo leto. Trenira vsak dan, zato pazi, kako obremenjuje kolena in sklepe. “Proga v zatoku je odlična, je utrjena, poravnana, varuje pred poškodbami. Prenovljena koprska proga je zdaj trša, v nogah ostaja več mlečne kisline, pa tudi stopala bolj odbija. Energijo, ki jo usmerjaš v podlago, ti tartan pošlje nazaj v kolena. Sicer pa sta obe progi odlični,” je povedal Maraspin.
Tartan obiskovalci množično zasedajo, zaradi urejene razsvetljave tudi zvečer, privoščijo si ga celo s skuterji. Med tekači so številni člani Atletskega kluba Koper. Srednješolka Lara Krznarič je pogosto na stezi: “Treniram pogosto, čeprav mi gre največ za rekreacijo, ne toliko za tekmovanja. Nova steza mi je zelo všeč.”
Branko Vrabec, eden od zmagovalcev krosa Primorskih novic, prve resnejše preizkušnje nove proge, pa meni, da bi bilo treba na stezi uvesti več reda. “Tartan so zasedli sprehajalci, otroci, ki tečejo vsevprek, se rolajo in kolesarijo. Sprehajalci se dajo po štirje v vrsto, da tekač ne more mimo, nekateri tekači tečejo v nasprotni smeri ... Ampak zdi se mi, da tartana niso polagali, da bi naredili sprehajalno pot, temveč tekaško stezo,” opozarja Vrabec.
Miro Peternelj, eden najboljših koprskih dolgoprogašev, predlaga, da bi na notranjem delu tri metre široke steze s črtama oddelili približno meter široko tekaško stezo.
Direktor zavoda za šport, upravljalca ŠRC Bonifika, Branko Florjanič nam je povedal, da center še ni dokončno urejen in da vsekakor razmišljajo, katere posege bo treba še opraviti. Objavil je pravila uporabe ŠRC Bonifika, morebiti pa jim bo treba dodati še kaj (“to bo pokazal čas”), predvsem bo treba ustaviti kolesarje in motoriste.
Peterneljev predlog o označitvi tekaške proge se zdi umesten. Dodajamo mu priporočilo, naj se počasnejši uporabniki steze hitrejšim (tekačem) umikajo na njeno zunanjost, pri čemer naj vsi ubirajo smer, nasprotno gibanju urnih kazalcev.
VENČESLAV JAPELJ
