Koper in Ankaran sta posebni zgodbi

Šport
, posodobljeno:

Radenko Mijatović je na čelo Nogometne zveze Slovenije prišel praktično v koledarskem letu 2017, ki je pred nogometno družino postavilo precej novih vprašanj. Nemalo izzivov pa jo na klubski in reprezentančni ravni čaka tudi v bližnji prihodnosti.

Radenko Mijatović (levo) je  ob 70-letnici kluba izročil priznanje predsedniku ND Gorica Hariju Arčonu.
Radenko Mijatović (levo) je ob 70-letnici kluba izročil priznanje predsedniku ND Gorica Hariju Arčonu. Foto Lado

OZELJAN > Ko je z obiskom pred dnevi počastil jubilej Nogometnega društva Gorica, smo 53-letnega Radenka Mijatovića povprašali tudi o nekaterih aktualnih zadevah v slovenskem nogometu, povezanih s preoblikovanjem klubske scene, primorskim deležem, (ne)zaupnici reprezentančnemu selektorju Srečku Katancu ...

> Novo sezono je slovenski klubski nogomet začel z evropskimi presežki Maribora in Domžal, a še vedno so sveži spomini na preteklo prvenstvo, ki so ga zasenčile govorice o nečednih poslih v Velenju, neposrečenih povezavah v Celju in nazadovanju Kopra v najnižjo ligo ...

“Koper je posebna zgodba, ki je ne bi komentiral, ker proces na športnem razsodišču v Lozani še traja. Kar zadeva Celje in Velenje, pretekle prakse omenjenima kluboma niso prinesle nič dobrega. Ko govorimo o nogometnih vlagateljih in partnerjih v Sloveniji, so vprašljivi njihovi nameni. Na Nogometni zvezi Slovenije (NZS) smo pred dvema mesecema imeli posvet z ljudmi različnih strok, s katerimi smo se pogovarjali o tovrstnih naložbah oziroma, kako izluščiti tiste s poštenimi nameni. Veseli me, da so v Celju in Velenju spoznali, da je bila pot, ki so jo ubrali v pretekli sezoni, napačna. V prvi vrsti se je treba opreti predvsem na lastne moči, Gorica pa bi lahko bila zgled.”

> V kakšni kondiciji je prva liga? Je deset ekip optimalno število?

“Več jih Slovenija ne premore. Zato pa se je za zadetek v polno izkazala razširjena druga liga s 16 klubi. O tem priča tudi gledanost tekem. Nedavni prekmurski obračun v Lendavi je pospremilo skoraj 3000 gledalcev. Slovenija potrebuje vzpon tradicionalnih nogometnih središč, kot je Murska Sobota z Muro. Po drugi strani pa ne moremo trditi, da Krško in Aluminij ne upravičujeta prvoligaškega statusa. Prav nasprotno. Ankaran, ki igra na Koroškem, je verjetno posebnost tudi v širšem nogometnem prostoru. Ni prav, da se je to zgodilo, po pravilnikih in licenčnih pogojih pa je zadeva za NZS sprejemljiva.”

> Kakšna bo perspektiva tretjeligaškega tekmovanja, ki ga po zaključku prihodnje sezone čaka novo preoblikovanje?

“Še posebej po širitvi druge lige so štiri tretje lige nevzdržne. Tudi kar zadeva sestavo lig v območnih tekmovanjih. Vse našteto narekuje spremembo, ki jo je že sprejel izvršni odbor NZS. V naslednjem letu jo mora potrditi še skupščina. Po prehodnem obdobju bosta v sezoni 2019/20 za daljše obdobje zaživeli dve tretji ligi s 14 klubi.”

> Se tudi na reprezentančni ravni obetajo kakšne spremembe?

“Težko je reči kako in kaj. Vsekakor velja počakati zaključek tega kvalifikacijskega ciklusa, v katerem nam je lani jeseni kazalo zelo dobro. Poraza na Škotskem in Slovaškem sta nas oddaljila od želenih dodatnih kvalifikacij. Če bi v Trnavi kljub slabi igri iztržili pozitiven izid, bi bil položaj precej ugodnejši. Težko bo sicer loviti točke proti Angliji v Londonu, a ne preostane nam drugega, kot da poskušamo dobiti preostali tekmi v skupini. Druga oteževalna okoliščina pa je, da smo odvisni tudi od razpleta dvoboja oziroma gostovanja Slovaške na Škotskem.”

> Ste s Srečkom Katancem že razčlenili razvoj dogodkov?

“S selektorjem sem nenehno v stiku. Ni realno pričakovati, da bi se Slovenija redno uvrščala na velika tekmovanja oziroma v dodatne kvalifikacije, po drugi strani pa bi nam to občasno le moralo uspevati. Počakati moramo zaključek kvalifikacij, potem pa sledi analiza opravljenega in ugotavljanje, zakaj je bilo pred dvobojema s Škotsko in Slovaško ozračje odlično, predstavi na igrišču pa precej slabši od pričakovanj.”

ALEŠ SORTA