Korejcem za igre še ni mar
Eden največjih športnih dogodkov prihodnjega leta se nezadržno bliža. Do zimskih olimpijskih iger, ki se po letu 1998 znova vračajo v Azijo, je še manj kot 100 dni. Te dni je pot po Južni Koreji začel tudi olimpijski ogenj.
PJONGČANG > V Južni Koreji imajo nekaj težav, saj za zdaj še ni snega, dnevne temperature so prijetne, vreme pa je milo. Kljub temu so se treningi na novo zgrajenih stezah za bob in skeleton že začeli. Organizatorji zagotavljajo, da bodo 9. februarja ob slovesnem odprtju iger vsa prizorišča nared. Južnokorejski gostitelji obljubljajo tekoč in hiter promet, prvovrstna prizorišča in objekte ter vrhunsko organizacijo brez zapletov. Predvsem pa so prepričani, da bodo igre v največji meri pripomogle k razcvetu zimskih športov v Aziji, saj ima ta 17-dnevni športni dogodek velik vpliv.
Dogodek v redko poseljenem območju Pjongčanga na severovzhodu države daje gostiteljem obilo razlogov za veselje. Toda iskrica navdušenja na Južnokorejce še ni preskočila. Prodaja vstopnic za olimpijske tekme je zelo skromna. “Zimski športi tu pač niso tako priljubljeni,” pravijo strokovnjaki za trženje.
Pri Moku poudarjajo, da jih glede varnosti ne skrbi nič. Predsednik Moka Thomas Bach je dejal, da plana B za igre nimajo in da ga niso niti načrtovali, kar so v Južni Koreji pozdravili kot dobro novico.
Igre je zasenčil severni sosed
Država ima ta čas druge skrbi in se ukvarja s političnim škandalom in sodnim procesom zoper nekdanjo predsednico Park Geun-hye. Južnokorejce skrbi tudi napet odnos s sosednjo Severno Korejo v zvezi z njenim raketnim in jedrskim programom. Nekaj reprezentanc je že namignilo, da razmišlja o odpovedi udeležbe iz varnostnih razlogov, kar je organizatorje pošteno prestrašilo. Osrednji del iger bo zimsko športno središče Alpenisa, zgrajeno že leta 2009. Od tam bo večina od 12 prizorišč, vključno z dvorano za športe na ledu, dostopna v približno 30 minutah. Le do alpskega prizorišča v Jongseonu bodo smukači imeli nekaj več vožnje.
Trideset let po olimpijskih igrah v Seulu leta 1988, ki so državo postavile na svetovni športni zemljevid, naj bi igre pomagale Pjongčangu postati meka zimskih športov. Iz meseca v mesec so se inšpektorji Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) lahko na lastne oči prepričali o pravočasnem poteku del. A nazadnje so pri Moku prireditelje vnovič opozorili, da morajo pripraviti še načrte o nadaljnji rabi objektov v času po koncu olimpijskih iger. Organizatorji načrtujejo, da bodo trije olimpijski športni centri, vključno s hokejsko dvorano in progo za smuk, ostali odprti tudi po koncu iger.
30 let po Seulu Južna Koreja znova prireja olimpijske igre.
Glede napetih odnosov s Severno Korejo si država zdaj na vso moč prizadeva poudariti pomen olimpijskih iger za mir v regiji. Toda medtem ko je minister za kulturo, šport in turizem Do Jong-hwan govoril o sporočilu miru, je ameriški predsednik Donald Trump pred generalno skupščino ZN opisal severnokorejskega voditelja Kim Jong-una kot “raketnega človeka na samomorilski misiji,” s čimer zagotovo ni pripomogel k umirjanju razmer.
Slaba prodaja
V organizacijskem odboru upajo, da bodo do konca iger gledalcem prodali 90 odstotkov od 1,17 milijona vstopnic, od tega 70 odstotkov domačim obiskovalcem. A do konca oktobra so jih prodali le nekaj več kot tretjino. Razlogi za to so po mnenju prirediteljev različni. V primerjavi z nogometom ali baseballom zimski športi niso tako priljubljeni na Korejskem polotoku. Poleg tega bo manjkala domača drsalna superzvezdnica, olimpijska prvakinja iz Vancouvra 2010, Kim Yu-na. Obenem pa je prizorišče iger tudi zelo oddaljeno od Seula.
Na drugi strani so v organizacijskem odboru prepričani, da bodo z medijskimi dejavnostmi pritegnili obiskovalce. Tiskovna predstavnica iger Lee Ji-hye pravi: “Podobno je bilo tudi pri drugih velikih športnih dogodkih, denimo pri mundialu 2002, ko je večina Korejcev vstopnice kupila tik pred začetkom prvenstva.”
RM