Labodji spev Messija in Ronalda
Lionel Messi in Cristiano Ronaldo sta že končala s svojimi nastopi na 21. svetovnem prvenstvu. Tako Argentina kot Portugalska sta se poslovili v osmini finala, nogometaša, ki sta zaznamovala začetek novega tisočletja, pa bosta športno pot bržkone sklenila brez najpomembnejše reprezentančne lovorike.
RUSIJA > Cristiano Ronaldo in Lionel Messi sta (si) razdelila nogometni svet z velikim športnim rivalstvom. Vsak je osvojil po pet zlatih žog, vsak ima kopico klubskih lovorik. Nemara bi jih večino zamenjala za naslova svetovnega prvaka z reprezentancama. Ronaldo, ki se je s Portugalsko pred dvema letoma povzpel na evropski prestol, ima vendarle kaj pokazati. Messi pa je ostal praznih rok.
Če imajo druga mesta v ostalih ekipnih športih na reprezentančni ravni svojo veljavo, pa v nogometu srebrna medalja poraženemu finalistu ne pomeni nikakršne tolažbe. Prej spomin na boleče epizode. Messi je bil kar štirikrat najboljši drugi, posebej dramatičen je bil triptih med letoma 2014 in 2016, ko je zaporedoma izgubil finale svetovnega prvenstva in dvakrat zapored tudi južnoameriškega prvenstva.
Mbappe in Cavani
Hkratni izpadi Argentine in Portugalske oziroma Lionela Messija in Cristiana Ronalda so nekoliko zasenčili razburljivo dogajanje na tekmah v Kazanu in Sočiju ter glavna junaka, ki sta soigralca pri Paris Saint-Germainu. Še ne 20-letni Kylian Mbappe je v praksi oziroma na odprtem prostoru pokazal zakaj je bogati PSG zanj odštel 180 milijonov evrov. Zabil je dva gola in izsilil enajstmetrovko za Francijo. Druge, a nič manj cenjene napadalne veščine, pa je z raznovrstnima zadetkoma pokazal 12 let starejši Edinson Cavani. Slaba novica za urugvajske navijače je, da je moral igrišče zaradi poškodbe zapustiti predčasno, zato je vprašanje, če bo pripravljen za petkov prvi četrtfinalni obračun.
Messi je v Rusiji četrtič zaigral na zaključnem turnirju SP, z Argentino pa je zabeležil najslabši rezultat. Leta 2006 in 2010 se je prebil do četrtfinala, v Braziliji pa do finala. Vsakič je gavčem načrte prekrižala Nemčija. Cristiano Ronaldo je še najboljši izid dosegel na svojem krstnem SP. Leta 2006 se je s Portugalsko prebil vse do polfinala, kjer je bila uspešnejša Francija. Štiri leta kasneje se je v osmini finala veselila Španija, leta 2014 pa je morala Portugalska domov že po skupinskem delu.
Ronaldo je turnir v Rusiji začel silovito. S tremi zadetki je praktično sam popeljal Portugalsko do remija v uvodnem skupinskem dvoboju s Španijo. Nato je zabil še odločilni gol za zmago proti Maroku. Z Iranom je zapravil enajstmetrovko, ki je Portugalcem nemara odnesla prvo mesto v skupini. Tudi Messijeva zgrešena enajstmetrovka na uvodni tekmi z Islandijo je prinesla dodaten pritisk, ki se je odražal na dvoboju s Hrvaško. Argentince je čakal boj za golo preživetje z Nigerijo, ki ga je Messi zaznamoval s krasnim golom, a trpljenja do osmine finala ni bilo nič manj.
Tudi prvi izločilni dvoboj je postregel z rezultatskimi zasuki, imenitnimi goli in novo dramo Argentincev, ki jim posamični prebliski, tudi Messijevi, niso zadostovali. Francija je bila po prikazanem močnejša, hitrejša in učinkovitejša. Videz in vsebina argentinskega selektorja Jorgeja Sampaolija sta spet burila duhove, naposled pa se je izkazalo, da je Francija praktično v vseh igralnih vrstah boljša. Galski petelini so še na sedmi tekmi zapored ohranili neporaženost v obračunih z južnoameriškimi reprezentancami na SP. Zadnja jih je leta 1978 ugnala prav Argentina. Statistika torej ni posebej spodbudna za četrtfinalne tekmece Urugvajce, ki so v soboto ugnali Portugalsko. Ronaldo se je trudil, a ni prišel do izraza in ostaja brez gola v izločilnih dvobojih SP. Enako velja za Messija, ki pa je imel vendarle več priložnosti. Oba sta na (reprezentančnem) razpotju. Ronaldo šteje 33 let, Messi 31. Argentinec je že leta 2016 po izgubljenem finalu na Copi Americi sklenil končati reprezentančno kariero, a si je nato premislil in z zadetki gavče popeljal skozi trnove kvalifikacije na SP. Ronaldo je sicer napovedal, da bi rad igral do 40. leta, a vprašanje na kakšni ravni. Močno dvomimo, da ju bomo videli čez štiri leta v Katarju, s tem pa bržkone ne bomo dočakali niti soočenja Messija in Ronalda na SP.