Lance Armstrong: Kronologija nekega dopinškega škandala

8. julij 1999: po zmagi Lancea Armstronga na prologu dirke po Franciji v javnost pricurlja informacija, da so pri enem od kolesarjev v odvzetem vzorcu ugotovili prepovedane substance. Predsednik Mednarodne kolesarske zveze (Uci) Hein Verbruggen hitro razloži, da je kolesar predložil dokaze o zdravstveno predpisani uporabi kortizona. Teden dni kasneje je jasno, da gre za Armstronga, ki je uporabil kortizonsko mazilo zaradi težav s sedenjem.

25. julij 1999: s skupno zmago na Touru Armstrong 518 dni po diagnozi obolenja z rakom uprizori senzacionalen povratek med najboljše. Leto dni po škandalu ekipe Festina si prireditelji francoske pentlje ne bi mogli želeti ustreznejšega zmagovalca.

Junij 2001: na dirki po Švici je sumljiv Armstrongov dopinški test, saj odkrijejo sledi eritropoetina. Vodja laboratorija Inštituta v Lozani Martiel Saugy “sporni vzorec” potrdi šele nekaj let kasneje. Armstrong na dirki zmaga in Uciju daruje 120.000 ameriških dolarjev za boj proti dopingu.

2. julij 2004: tik pred začetkom Toura 2004 izide knjiga L.A. Confidential, kjer novinarja David Walsh in Pierre Ballester Armstrongu očitata zlorabo dopinga.

24. julij 2005: Armstrong sedmič zmaga na dirki po Franciji in oznani konec tekmovalne kariere.

23. avgust 2005: Francoski športni časnik L'Equipe poroča, da so v Armstrongovih šestih vzorcih urina iz leta 1999 odkrili EPO. Vzorce so po odvzetju zamrznili in jih šele zdaj odkrili, saj znanost to omogoča šele po letu 2001.

31. maj 2006: posebna komisija, ki jo ustanovi Uci, Armstronga oprosti vseh dopinških obtožb. Svetovna protidopinška agencija WADA poročilo Ucija označi za “smešno”.

2. oktober 2008: francoska protidopinška agencija AFLD predlaga Armstrongu, da pristojni organi še enkrat preizkusijo vzorce iz leta 1999. Američan, ki za leto 2009 napoveduje vrnitev v kolesarsko karavano, predlog odkloni.

20. maj 2010: nekdanji moštveni kolega Armstronga Floyd Landis javno prizna, da je večji del kariere jemal doping. V zvezi s tem Armstronga prav tako obtoži zlorabe dopinga. Ameriške oblasti začnejo preiskovati Armstronga, ki v začetku leta 2011 drugič napove slovo od poklicnega kolesarstva.

20. maj 2011: Tyler Hamilton je naslednji ekipni kolega, ki proti svojemu nekdanjemu kolegu uperi nove dopinške očitke. Za televizijsko postajo CBS pove, da je bil EPO v Armstrongovem hladilniku, da je enkrat celo videl, kako si ga je z injekcijo vbrizgal.

4. februar 2012: ameriško državno tožilstvo presenetljivo ustavi dopinško preiskavo v primeru Armstrong.

12. junij 2012: ameriška protidopinška agencija USADA vloži tožbo proti Armstrongu. Vzorci iz let 2009 in 2010 se ujemajo s tistimi, pri katerih so bili odkriti krvni doping, EPO in transfuzije krvi. Armstrongu nemudoma prepovejo nastopanje na vseh tekmah.

24. avgust 2012: Armstrong v izjavi za javnost pove, da odstopa od boja proti dopinškim očitkom.

10. oktober 2012: USADA pošlje Uciju utemeljitev sodbe. Armstrongovo dolgoletno moštvo US Postal je “vrsto let izvajalo najbolj premeten, profesionalen in uspešen dopinški program, ki ga je šport kdajkoli poznal”.

22. oktober 2012: predsednik Ucija Pat McQuaid oznani, da se krovna kolesarska organizacija strinja s sankcijami USADA. Uci s tem črta večino dosežkov Armstronga od 1. januarja 1998, med njimi tudi uspehe med leti 1999 in 2005, torej vseh sedem zmag na dirki po Franciji. Poleg tega Armstrongu do smrti prepovejo nastopanje.

14. januar 2013: kraljica pogovornih šovov Oprah Winfrey na ameriški televiziji opravi pogovor z Armstrongom.

17. januar 2013: nekdanji poklicni kolesar v pogovoru z Winfreyjevo prizna, da je od sredine devetdesetih let do 2005 jemal doping, med drugim EPO, testosteron, kortizon in rastne hormone. Poleg tega je šlo tudi za krvni doping. V pogovoru Armstrong zanika, da je h goljufijam silil moštvene kolege, prav tako pa z Ucijem ni sklenil dogovora, po katerem naj bi prikril zlorabo dopinga.

STA