Leto v soju žarometov
Zmagovalec letošnjega izbora najboljšega športnika, športnice in ekipe za leto 2015 je v moški konkurenci postal izolski odbojkar francoskega podprvaka Paris Volley Mitja Gasparini. Kot eden nosilcev igre je slovensko reprezentanco popeljal do srebra na evropskem prvenstvu, z zmago v evropski ligi pa tudi do pravice nastopa v svetovni ligi.
PARIZ > Mitja Gasparini se je z vrhunskimi reprezentančnimi predstavami v minulem letu upravičeno znašel v soju evropskih medijskih žarometov. V vseh ključnih statistikah je vsak izmed slovenske udarne trojke zasedal vsaj mesto v deseterici, v napadalnem delu pa v peterici najboljših.
Gasparini se podelitve priznanja za najboljšega športnika Primorske v njegovem rojstnem kraju Izoli ni mogel udeležiti. Priznanje je prevzela njegova mama Dušanka, z Mitjo pa smo opravili spletni pogovor.
“Najlepša hvala za nagrado in posebna zahvala vsem, ki so glasovali zame. Glede na vse uspehe, ki jih je letos dosegel primorski šport po svetu, sem presenečen, da sem priznanje prejel sam. Žal mi je, da nisem mogel priti v domačo Izolo. Delo teče pri nas te dni brez prekinitve, ker nas 12. januarja že čaka tekma s Poitiersom, ki je vodilna ekipa lige. Takoj za tem moramo na težko gostovanje lige prvakov k moskovskemu Dinamu. Zahvaljujem se vsem, ki me podpirajo. Posebna zahvala gre ženi in hčerkama. To so moji prvi odbojkarski navdušenci in navijači.”
> Kako so vas sprejeli v klubu, potem ko ste se vrnili s srebrnim evropskim odličjem okoli vratu?
“Ko sem prišel v klub, so mi lepo čestitali. Glede na to, da smo ravno s Francijo izgubili v finalu, pa ni bilo pretiranih zbadljivk. “
> Ali ste zadovoljni z vašo vlogo na pariškem parketu?
“Seveda sem zadovoljen, saj vse tekme igram in skušam dati vse od sebe. Najprej je bilo težko, saj je ekipa nova in ni bilo časa, da bi se skupaj z reprezentanti, ki so bili še na EP, primerno pripravila na sezono. Urnik tekem je namreč tako natrpan, da časa za dodatne treninge skoraj ni bilo. Počasi smo le prišli do zaželene igre in smo iz tekme v tekmo boljši.”
> Kakšen je vaš položaj v francoski ligi in v ligi prvakov? Koliko ste oddaljeni od ciljev klubske uprave?
“Konec leta smo sicer dočakali šele na devetem mestu v državnem prvenstvu, vendar imamo le sedem točk zaostanka za vodilnim, ob tem pa smo odigrali dve tekmi manj. V času terorističnih napadov v Parizu namreč nismo smeli igrati. V ligi prvakov smo si vrata za nadaljevanje malce zaprli z porazom v Nemčiji pri Friederichshafnu. Smo na tretjem mestu v skupini, a nas čakata še težki tekmi z Dinamom v Moskvi in doma z Ziraat banko iz Ankare. Nismo daleč od ciljev kluba. V ligi prvakov ti niti niso natančno postavljeni, v Franciji, kjer se računa na boj za vrh, pa smo še štiri tekme oddaljeni od polovice prvenstva.”
> Kako se razumeta s trenerjem? Kakšna je razlika v pristopu med njim in Andreo Gianijem?
“Trener je mlad strokovnjak Dorian Rougeyron, ki razmišlja zelo podobno kot jaz. Pristop je podoben kot pri Gianiju, s katerim sva uspešno sodelovala v Veroni in v reprezentanci. Vsak trener ima seveda svoje zamisli. Oba stavita veliko na dober servis in trdo igro v navezi blok-obramba.”
> Kako bi primerjali italijansko in francosko ligo?
“Francoska liga ni tako močna, je pa veliko bolj izenačena. V njej je deset klubov, ki med sabo vsako soboto priredijo pravi boj. Veliko je izenačenih tekem, kjer se zmagovalca ne da napovedati. Moštva imajo številne glasne navijače. Posebnost so naša potovanja. Večino jih opravimo s hitrim vlakom TGV, ki te popelje na jug Francije v manj kot štirih urah. Na njem si zares lahko odpočiješ, saj ima izjemno udobje in storitve.”
> Kakšno je družinsko življenje v Parizu, kjer je verjetno še čutiti posledice po terorističnih napadih?
“Po napadih, ki so dodobra razmajali mesto, so se ljudje hitro spravili na noge in izbrisali strah, ki ga je na začetku bilo čutiti. Pariz je zares lep. Z družino stanujemo na jugovzhodnem robu mesta, kjer je vse, kar potrebujemo, v dosegu desetminutne hoje. V metroju se skoraj vedno nekdo ponudi za pomoč pri prenosu otroškega vozička, s katerim še prevažamo mlajšo hčer. Le športna dvorana je nekoliko bolj oddaljena in je do nje z javnim prevozom 25 minut. Avtomobil je v norem pariškem prometu skoraj neuporaben.”
Mitja Gasparini je bil v letu 2015 prvi napadalec državne reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu v Bolgariji osvojila srebrno odličje, kar je v moštvenih športih doslej pred enajstimi leti (in še to doma) med Slovenci uspelo le še rokometašem. Izvrstno je odigral vse ključne tekme - od dodatnih kvalifikacij do finala EP. Gasparini je zvezdnik evropske odbojke. Za zmago v evropski ligi in za prvo slovensko uvrstitev v svetovno ligo je na osmih tekmah prispeval 128 točk, od teh je bila četrtina asov. V obeh statistikah je bil najboljši odbojkar evropske lige. V francoski ligi je najboljši izvajalec servisov. Dosega 15 do 25 točk na tekmo.
> Kako ste se prilagodili na običajna pričakovanja Francozov, da morajo tujci skoraj takoj osvojiti njihov jezik?
“Starejša hčerka obiskuje malo šolo in počasi že govori francosko - trenutno dovolj, da se malo razume s sošolci. Sam francoščino večinoma razumem, pri izgovorjavi pa so še težave. Sicer so ljudje zelo prijazni, vse se da dogovoriti tudi z angleščino. Ob prihodu smo menili, da bo precej težje.”
> Kako ste dočakali vstop v novo leto?
“Silvestrovali smo doma. Na obisk je prišel tudi reprezentančni kolega Dejan Vinčič, ki igra v Beauvaisu - le uro vožnje daleč od nas.”
> Kaj bi za začetek leta 2016 želeli sporočiti našim bralcem?
“Vsem želim, da bi bilo leto 2016 mirno in nasmejano, da bi se imeli radi in spoštovali drug drugega.” IGOR MUŠIČ
