Luka Bitežnik drugi na evropskem prvenstvu letalskih modelarjev
Član Goriškega kluba mladih tehnikov, 22-letni Luka Bitežnik iz Šempasa, se je z evropskega prvenstva modelarjev v letenju s prosto letečimi modeli letal z Madžarske v domači Šempas vrnil s srebrnim odličjem v posamični konkurenci, bronastega pa je osvojil še z ekipo Slovenije.
ŠEMPAS > V madžarskem Szentesu so v minulih dneh priredili tekmi letalskih jadralnih modelarjev za svetovni pokal in evropsko prvenstvo. Luka Bitežnik se je na svetovnem pokalu še prilagajal na muhaste vetrovne razmere, pravo formo pa je pokazal na članskem evropskem prvenstvu (EP), kjer je bil od njega boljši le Šved Per Findahl. Bitežnik je tako krepko izboljšal osmo mesto z minulega EP. Po vrnitvi domov je tekmovalne razmere opisal takole: “Bilo je kar zahtevno, ker je spremenljiv veter pihal z do desetimi metri na sekundo. Modele, z razpetino krila od 220 do 240 centimetrov, je odnašalo tudi tri kilometre daleč izven tekmovalnega prostora. Čeprav imajo oddajnike za sledenje, jih je bilo naporno iskati ter najti v nepregledni okolici, polni koruznih polj, vodnih kanalov in dreves. Nastajala pa je tudi škoda. Na srečo sem s smolo opravil že na treningih, kjer sem poškodoval dva izmed štirih modelov, kolikor jih lahko prijaviš na prvenstvo.”
Kako ste v takšnih razmerah našli pravi veter in termična dviganja za jadranje?“Ker tekmujem v razredu prosto letečih modelov, so bile pomembne izkušnje iz prejšnjih tekmovanj, saj se s to dejavnostjo ukvarjam že dobro desetletje. Najprej moraš izbrati pravi model - glede na vreme. Nato je treba pred tekmo pravilno naravnati mehanizem za upravljanje letala za vzletne nastavitve, ko model še vlečemo na 50-metrski vrvici in za čas, ko ga odpnemo z vrvice. Od tedaj dalje pilot na model nima več vpliva. Ključno je iskanje pravega zračnega dviganja na poligonu, za kar je treba z modelom na vrvici že med sedmimi predtekmovalnimi leti preteči več kilometrov. ”
Kakšen je bil boj za odličja?Slovenske uvrstitve
EP v letenju s prosto letečimi modeli, posamično: 1. Per Findahl (Švedska), 2. Luka Bitežnik (Goriški klub mladih tehnikov), 3. Anders Persson (Švedska), 9. Matija Hrast (MK Tolmin), 19. Roland Koglot (MK Bratov Rusjan), 35. Boštjan Bagari (AK M. Sobota). Ekipno: 1. Švedska, 2. Avstrija, 43. Slovenija.
“Po predtekmovalnih letih se nas je v finalni del prvenstva med 76 tekmovalci iz 25 držav uvrstilo 16. Že v prvem krogu finala sva predpisani maksimalni let opravila le s kasnejšim prvakom, Švedom Perom Findahlom. Zato sem v šel v drugi finalni krog razbremenjen, ker sem vedel, da imam srebrno odličje že v žepu. V zadnjem finalnem letu sva Švedom dolgo jadrala zelo izenačeno, na koncu pa je tekmec vendarle ostal v zraku 26 sekund dlje.“
Po tem pa ste se potili še na ekipni tekmi ...“Tekmovanji sta potekali vzporedno. Ekipno smo naredili več, kot smo sprva pričakovali, saj smo bili uvodoma zelo neizenačeni. Po polovici tekmovanja smo zasedali 12. mesto, potem pa je prišla do izraza naša izkušenost. V ekipi smo imeli tudi nekdanjega evropskega prvaka, Šempetrca Rolanda Koglota iz MK Bratov Rusjan, člana MK Tolmin Matijo Hrasta in Boštjana Bagarija iz AK Murska Sobota. Z vsakim naslednjim letom smo bili boljši. Delali smo manj napak kot tekmeci. V predzadnjem krogu smo prišli že na tretje mesto in ga tudi obdržali.”
Luka BitežnikKakšen je vaš tekmovalni program v nadaljevanju sezone?modelar
“V modelarstvu je malo denarja. Sestavni deli, ki jih izdelujejo predvsem ruski proizvajalci, so dragi, saj gre za specialne materiale.”
”Od konca avgusta do sredine novembra se bodo vrstila domača in mednarodna tekmovanja z jesenskim državnim prvenstvom vred, kjer se bom boril za naslov prvaka. Vsaka tekma bo pomembna, ker se bodo zbirali točke za uvrstitev v tričlansko reprezentanco, ki bo Slovenijo prihodnje leto zastopala na svetovnem prvenstvu v ZDA.”
Ali svojo prihodnost vidite v letalstvu?”Ne. To je le moj konjiček iz otroštva, sicer pa sem pri koncu tretjega letnika študija agronomije, kjer vidim svojo poklicno prihodnost in eksistenco. V modelarstvu je malo denarja. Sestavni deli, ki jih izdelujejo predvsem ruski proizvajalci, so dragi, saj gre za specialne materiale, kot so karbon, kevlar in balsa. Precej je še drugih stroškov. Že na trening se moram voziti v Vipavo, saj je to najbližji primeren modelarski poligon. Sedaj me denarno podpirajo predvsem starši, nekaj pa primakneta še klub in letalska zveza. V tem športu pa se vendarle moraš zanesti predvsem nase.”
