Magična meja ostaja

MONZA > Čeprav je imel projekt Breaking2 izrazit marketinški pridih in najhitrejši izmerjen tek na 42,195 kilometra v zgodovini človeštva v analih ne bo zapisan kot nov svetovni rekord v maratonu, pa je dogodek, ki se je v soboto zjutraj odvijal na dirkališču v Monzi, sprožil velik odmev. Aktualni svetovni prvak v maratonu se sicer ni spustil pod mejo dveh ur, je pa dokazal, da se lahko v idealnih okoliščinah dolžino dobrih 42 kilometrov preteče občutno pod rekordno znamko, ki jo v maratonu drži še en kenijski atlet, Dennis Kimetto. Pred tremi leti je v Berlinu tekel dve uri, dve minuti in 57 sekund. Eliud Kipchoge je v Monzi maratonsko razdaljo opravil v času dveh ur in 25 sekund. Zaradi določb mednarodne atletske zveze rekord seveda ne bo priznan, je pa projekt, na katerega se je specializirana ekipa intenzivno pripravljala zadnjih sedem mesecev, gotovo nekaj posebnega.

Kipchoge je tekel brez konkurence, edini tekmec ob izmenjavajočih se spodbujevalcih ritma na krožni progi, dolgi 2,4 kilometra, je bil čas. Vremenske razmere - enajst stopinj Celzija - so bile domala optimalne. Na startu proge, ki so jo ob 5.45 osvetljevali žarometi, sta Kipchogeju družbo delala še dva afriška atleta. Zersenay Tadese, ki si lasti svetovni rekord v malem maratonu, je odnehal tik pred 20. kilometrom, Etiopijec Lelisa Desisa pa dva kilometra prej.

Kipchoge je po polovici pretečene razdalje s časom 59 minut in 57 sekund držal ritem, s katerim bi lahko premagal magično mejo dveh ur. ”V zadnjih kilometrih me je malo zmanjkalo. Upam, da se mi bo ponudila še ena priložnost in bom ob skrbni in temeljiti pripravi le premagal mejo dveh ur. Prepričal sem se, da mi lahko uspe,” je v cilju teka, ki sta ga pospremila tudi aktualna svetovna rekorderka v maratonu, Britanka Paula Radcliffe, in nekdaj najhitrejši sprinter na svetu, Američan Carl Lewis, povedal Kipchoge. Za nagrado je dobil 500.000 ameriških dolarjev. Kako hiter je bil Kipchoge, ponazarja tudi povprečje na 100 metrov, ki je v sobotnem teku znašalo približno 17,1 sekunde.

Novogoričan Mitja Kosovelj, ki je leta 2011 v maratonu s časom 2:17.45 odtekel B normo za nastop na olimpijskih igrah v Londonu, meni, da se bodo tekači prej ali slej spustili pod mejo dveh ur. “Na tako dolgi razdalji 26 sekund ne pomeni prav veliko časa. V optimalnih razmerah, spodbujevalcih ritma in odlični dnevni formi verjamem, da se je že zdaj mogoče spustiti pod mejo dveh ur. Da bi komu to uspelo na klasičnih maratonih, denimo v Berlinu, Londonu ali Rotterdamu, pa bo s predvideno izboljšano odzivnostjo tekaških copat minilo še kar nekaj časa, verjetno vsaj desetletje. Kipchoge je nedvomno izjemen. Maraton je odtekel s povprečno hitrostjo 21 kilometrov na uro,” je povedal Kosovelj.

ASO