Mali nogomet se vrača
Po letu premora smo nekaj poletnih dni ponovno opazovali utrip in spoznavali dobre in slabe plati novogoriškega športnega parka. Ponudba je pestra, vlaganja pa so bila namenjena predvsem tekočemu vzdrževanju. Najbolj opazna novost je gradbišče igrišča za mali nogomet.
NOVA GORICA> Športni park v Novi Gorici ima zaradi središčne mestne lege, ponudbe najrazličnejših športov na prostem in v dvoranah precej privlačnih plati, saj je širokemu krogu uporabnikov lahko dostopen. Najkakovostnejša objekta sta osrednji stadion z atletsko stezo in fitnesom ter šeststezno kegljišče, ob katerem je letošnja gostinska ponudba obogatena tudi s toplimi obroki.
S športnim parkom upravlja novogoriški Javni zavod za šport. Najbolj opazna pridobitev parka je igrišče za mali nogomet z umetno travo pri OŠ Kozara, ki je po ponesrečenem poskusu pred petimi leti (tedaj za postavitev niso bili izpeljani vsi zakonsko določeni postopki) končno dobil svoje mesto, a je te dni še gradbišče. Velika pridobitev za športni zavod je po skoraj enoletni negotovosti rešeno vprašanje vodenja. Naloge je v novem mandatu spet s polnimi pooblastili prevzel preizkušeni Uroš Jug, ki je bil v času našega obiska na dopustu, novosti in načrte v športnem parku pa je razgrnil strokovni delavec zavoda Stojan Skubin.
Bazen: oblegan in odrinjen
Najbolj obiskan objekt športnega parka je mestno kopališče, kjer se vrstijo tudi priprave slovenskih klubov, plavalni tečaji in izmene dnevnega počitniškega varstva otrok. Vprašanje je sicer, koliko se je tam, zaradi njegove ujetosti v asfaltno-betonsko mestno sosesko in posledične lokalne pregretosti (celo temperatura vode se je občasno dvignila nad 30 stopinj) mogoče ohladiti, vendar se po besedah Stojana Skubina zavod trudi, da najbolj obiskan objekt iz leta v leto izboljšuje: “V bazen je bilo letos vloženih 50.000 evrov - največ za izmenjevalec toplote, za vodni sesalec, obnovo keramike in dela plavalne športne opreme. Za kaj več letos ni denarja.”
Dodati velja, da k hlajenju obiskovalcev letos poleg umetno zasenčenih površin nekaj prispeva tudi bife pod senčniki. Želje in pripombe gostov imajo skupni imenovalec, ki ga je povedal tudi redni obiskovalec Matej Delpin: “Vse je lepo urejeno, dokler je primerno vreme oziroma poletna sezona. Glede na veliko gnečo poleti bi bil čas, da se uredi del kopališča tudi za zimski čas.”
Odgovora, katero zimo bodo Novogoričani dočakali pokrit bazen (najbolj stvarna je različica 25-metrskega bazena na območju, kjer stojita danes otroška bazena), na zavodu nimajo. Bolj jasne so napovedi za izbolj-šave na stadionu.
Od našega lanskega obiska je novogoriški športni park bogatejši za naslednje pridobitve: igrišča: novo igrišče za mali nogomet (pri OŠ Kozara, še v gradnji); mestno kopališče: obnova naprav in dopolnitev ponudbe v bazenu (vodni sesalec, izmenjevalec toplote, keramika bife pod senčniki); namiznoteniška dvorana (kotalkališče): obnova parketa; stavba kegljišča: ponudba toplih obrokov; Panovec: pitna voda.
Spomenik za pozabo
Novogoriški stadion je konec maja praznoval 50 letnico. Njegov edini del, ki je še danes skoraj natanko, takšen, kot pred pol stoletja, je tehnična zgradba s pralnico, ekonomatom in slačilnicami. Z leti je začelo njeno okolico krasiti vse več kontejnerjev za opremo. Po besedah dolgoletnega tehničnega vodje različnih ekip mladih nogometašev Egona Jelena je stanje objekta nevzdržno: “O vsem smo že tolikokrat seznanili pristojne vse do župana, da ni več kaj povedati. Nujno pa je to sramoto odpraviti. Z mladimi nogometaši sem prekrižaril celo Slovenijo in velik del Balkana, vendar tako dotrajanega in utesnjenega objekta pralnice, ekonomata in slačilnice ne uporabljajo več nikjer. “
Tega se zavedajo tudi v športnem zavodu, zato ima dograditev južnega prizidka stadionske tribune s prepotrebnimi tehničnimi prostori, slačilnico, pralnico in ekonomatom prednost, zatrjuje Skubin: “Denar za to je namenjen v občinskih proračunih za letos in prihodnje leto. Letos bo pripravljena dokumentacija, prihodnje leto pa naj bi ta objekt zgradili.”
Na zunanjih površinah stadiona takšnih zamer ni, pravi atletinja Petra Kovačič: “Tekaška steza je v redu, slačilnice pa tudi. Del atletske opreme je obnovljen, del pa še ne. To velja na primer za skok v višino.”
Še ena dvorana?
V dneh, ko so dvorane v športnem parku (balinarska, za borilne veščine in splošno rekreacijo, ter dvorana za igre z žogo) zaprte in v njih teče generalno čiščenje (izjema je ves čas delujoče kegljišče), teče boj, da bi športni park, ki se zaradi pozidave okolice nima več kam širiti, pridobil dodatne zmogljivosti vsaj v zimskem času in v slabem vremenu.
Tega bi se najbolj veselil mestni teniški klub, ki si z baloni ne more več pomagati, saj je burja v nekaj letih uničila že dva. Njegov predsednik Marko Školaris, ki je te dni skoraj ves čas na igriščih, pravi: “Zanimanje za tenis spet raste. Med počitnicami se vrstijo teniški kampi otrok, imamo polne tekmovalne selekcije do 14. leta. Redno se uči in trenira okoli sto mladih in ob njih še sto rekreativcev. V slabem vremenu in pozimi moramo dejavnost bistveno zmanj-šati. Teniška dvorana ŠC Hit je predaleč in predraga za množično uporabo. Zato bi bila rešitev le pokritje dela sedanjih igrišč z dvorano.”
Ta zamisel bo morda v nekaj letih uresničena. Mestni svetniki so namreč v začetku julija sprejeli sklep, da se na zemljiščih z asfaltnimi teniškimi igrišči v športnem parku brezplačno podeli stavbna pravico za gradnjo športne dvorane.
Prvi korak k izboljšanju teniške ponudbe (in življenjskih razmer za bližnje stanovalce, ki jim burja prinaša pesek) pa naj bi bil po besedah Stojana Skubina narejen že letos: “Denar za preplastitev dveh igrišč za tenis z umetno travo je letos zagotovljen. Ta čas smo sredi postopka zbiranja ponudb za izvedbo.”
Luči in senca
Julija, ko se je uradno izmerjena temperatura v Novi Gorici dotaknila 37 stopinj Celzija (lokalno je v betonskem okolju segla še višje) sta bila na površinah novogoriškega športnega parka najbolj iskani senca, voda in umetna svetloba. In kako do tega? Kakor kje.
Košarkarski navdušenec Stipe Žagar je razočaran: “Kljub temu, da je zunanje košarkarsko igrišče zelo obiskano, gori le polovica žarometov in se zvečer ne da normalno igrat, klopce so precej uničene, tekoče vode in sence pa ob igrišču ni.”
Z vandalizmom je v parku, ki ima sicer videonadzor, a je ponoči prehoden, križ, potrjujejo vzdrževalci. Pravo zdravilo proti vročini pa je v tem času za mnoge le menjava športne panoge. Del objektov športnega parka je namreč tudi rekreacijsko območje novogoriškega gozda Panovec.
Redna tekačica Sonja Leskovar je z njim zadovoljna: “Trim steza je kar dobro očiščena in označena, kolesarji imajo svojo ravninsko pot, parkirišč, miru in sence pa je dovolj.”
Rekreativci imajo ob vstopu na stezo priročno pipo za pitno vodo in orodja za razgibavanje. Kakšno otroško igralo in manjša okrepčevalnica v tem mirnem in senčnem predelu mesta bi bila tudi dobrodošla, a načrtov za to v bližnji prihodnosti ni.
Morda se bo v osrednjem delu športnega parka kaj na to temo zgodilo prihodnje leto, saj v športnem zavodu razmišljajo o postavitvi zunanjega fitnesa v senčnem delu ob stari telovadnici (Partizan), kamor bi se dobro podala tudi otroška igrala.
IGOR MUŠIČ
