Mancusova kolajno posvetila dedku

SOČI > Devetindvajsetletna Američanka Julia Mancuso je bila v Sočiju postavljena v nehvaležen položaj kot nadomestna zvezdnica, potem ko je zaradi težav s poškodbo kolena olimpijske nastope v Sočiju odpovedala šampionka Lindsey Vonn. Za zdaj je Mancusova s pritiskom dobro opravila. Še zlasti potem, ko so bila pričakovanja in želje ameriške javnosti po kolajnah še toliko večje po spodletelem smuku njenega moštvenega kolega Bodeja Millerja.

Že na prvi olimpijski preizkušnji v Sočiju za alpske smučarke se je zavihtela na oder za zmagovalke s superiorno smukaško predstavo ter solidnim slalomom, v katerem v letošnji sezoni svetovnega pokala alpskih smučark ni tekmovala. Zadnji statistični podatek v njenem življenjepisu v tej disciplini je odstop v prvi vožnji slaloma za zlato lisico januarja lani v Mariboru, na katerem je sicer slavila Tina Maze.

V Sočiju se je Mancusova veselila že četrte olimpijske kolajne, s katero je po številu osvojenih olimpijskih odličij za kar dve prehitela medijsko veliko bolj izpostavljeno Vonnovo. Pred štirimi leti na igrah v Vancouvru je bila dvakrat srebrna v superkombinaciji in smuku, pred osmimi leti v Torinu pa si je prismučala za zdaj edino olimpijsko zlato v veleslalomu.

“Ko osvojiš novo kolajno na olimpijskih igrah, se ti seveda izpolnijo sanje. To kolajno posvečam dedku, ki mi je vedno stal ob strani in me spodbujal, a je žal že preminil. Ves čas smo z družino upali, da se nam bo pridružil tukaj v Sočiju in me bodril s tribun, še vedno pa imam dober občutek, ker vem, da me gleda od tam zgoraj,” je bila čustvena Mancusova.

Najmanj težav z zamenjavo smukaških smuči s slalomskimi je imela nova-stara olimpijska prvakinja v superkombinaciji, Nemka Maria Höfl-Riesch. Uvodno disciplino ženskega olimpijskega programa je končala najbolj nasmejana, čeprav je bila po smukaškem delu peta.

“Na smuku sem imela nekaj težav in sem vedela, da bo velik pritisk pred slalomom. Proga je bila težka, zaradi toplega vremena mehka in že načeta. Bilo je precej premetavanja. Ko sem prišla v cilj, sem vedela, da bi lahko osvojila odličje, na koncu pa sem presrečna zaradi osvojenega zlata in tako uspešnega začetka OI. Bila sem velika 'favoritinja', če pošteno povem, največja, zato je bil pritisk velik,” je bila po boju za obrambo zlate kolajne zadovoljna 29-letna Höfl-Riescheva.

Vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala je dodala: “Tedni pred OI so bili za tekmovalke, ki smučamo vse discipline, zelo težki. Pred Kranjsko Goro, kjer so bile razmere za slalom zelo težke, te discipline letos sploh ni bilo na programu. Ves čas sem bila na smučeh za hitre discipline, včasih je bil na programu kakšen trening slaloma. Tekmovalke, ki nastopajo v tehničnih disciplinah, so imele veliko časa za vadbo in testiranja. Ampak tako pač je.”

Nemka je osvojila tretjo kolajno na olimpijskih igrah. Vse tri so najžlahtnejše, tako da se spogleduje s ponovitvijo rekorda Hrvatice Janice Kostelić, ki je na vrhu večne lestvice s štirimi zlatimi olimpijskimi kolajnami. Kostelićeva je tudi edina, ki je na enih OI, in sicer leta 2002 v Salt Lake Cityju, osvojila tri zlate kolajne. V elitnem klubu s po tremi zlatimi olimpijskimi odličji so še Italijanka Deborah Compagnioni, Švicarka Vreni Schneider in Nemka Katja Seizinger.

Srebrno kolajno, drugo olimpijsko v karieri ter prvo po letu 2006, je osvojila Avstrijka Nicole Hosp, osma po smuku. “To je bila borba od starta do cilja. Bilo je težko, še zlasti, ker prav vsi vemo, da zna Julia na olimpijskih igrah zelo dobro smučati. Stresno je bilo čakati na razplet tekme po prihodu v cilj, kajti na startu sta bili še Maria (Höfl-Riesch) in Tina (Maze), prav tako Lara (Gut). Ta medalja je kot sanje, po toliko letih čakanja in vseh težavah s poškodbami ter po tem, ko sem igre v Vancouvru spremljala na kavču pred TV zaslonom s strtim srcem. In zdaj ta medalja, to je res prima,” je bila presrečna 30-letna Hospova, sovrstnica Mazejeve.

STA