Med kenguruji, sipinami in blatom
Po zimskem odstopu na reliju Dakar je ekipa novogoriškega društva Go Adventure jeseni uspešno opravila s cenjenim relijem za terenska vozila Australasian safari 2014. Zasedla je deveto mesto in nabrala zanimive izkušnje.
PERTH > V prestolnici največje avstralske zvezne države Zahodna Avstralija (velika je za pet Francij), Perthu, se je začel in končal tradicionalni mednarodni reli terenskih vozil Australasian Safari 2014, na katerem se je s 4000 kilometri brezpotja med 50 avtomobilističnimi in sto motociklističnimi ter Quad posadkami merila tudi ekipa novogoriškega društva Go Adventure s terencem Volkswagen Amarok z voznikom Darijem Novakom, sovoznikom Boštjanom Leskovcem in osemčlansko podporno ekipo. Odprava se je vrnila domov z devetim mestom v generalni razvrstitvi in z zmago v skupini T 1. Najhitrejša je bila posadka Dave McShane - Bill Hayes z osemvaljno prototipno Toyoto Tacoma A5, ki je hitrostne preizkušnje sedemdnevnega in 4000 kilometrov dolgega relija opravila v dobrih 26 urah (26:17,25). Primorca sta s precej šibkejšim avtomobilom (štirivaljni dizel z 220 KM) dosegla čas 33:36,04.
Na premierni fotografski in video predstavitvi doživetij je ekipa Go Adventure povsem napolnila klubsko dvorano.
Izkušnje pred konji
Za Primorci je zaostalo in v razbitinah predčasno zaključilo preizkušnjo lepo število posadk. Pregrešno dragi in od moči pokajoči dirkalniki pač ne morejo nadomestiti izkušenj, ki jih je voznik Darij Novak s svojimi društvenimi spremljevalci iz Go Adventure nabral v dvajsetih letih odprav in tekmovanj po brezpotjih od Namibije do Čila.
In zakaj se je po odstopu v šesti etapi letošnjega Dakarja odločil za pot v Avstralijo?
“Po odstopu na Dakarju me je za Avstralijo navdušil eden naših fotografov, ki redno spremlja največje dirke terenskih vozil na svetu. Dirka naj bi bila zelo razgibana, organizacija dobra, ljudje prijazni, urnik pa še v takšnih okvirih, da ostane vsaj zvečer čas za druženje. Tehtanja odločitve je bilo hitro konec, ko sem še izvedel da vlada zvezne države Zahodna Avstralija krije stroške prevoza tekmovalnega avtomobila. Ob tem je bila prijavnina nižja kot na primerljivih dirkah v Evropi.”
Sledilo je pol leta administrativnih, tehničnih in fizičnih priprav, s katerimi se je ob prostih večerih ukvarjalo tudi do 20 prostovoljcev. Avtomobil je moral biti pripravljen skoraj dva meseca pred dirko, saj toliko časa traja ladijski prevoz. V tednu pred startom v Avstraliji je ekipo ob premagovanju deveturne časovne razlike čakalo še precej dela, je povedal Novak: “Res je sicer, da je reli v Avstraliji približno za pol Dakarja, vsebuje pa vse njegove ekstremne elemente. Vedeli smo, da bo treba zaradi skalnatega terena posebno pozornost posvetiti vzmetenju. Ker posebnih blažilnikov nismo dobili pravočasno, jih je bilo treba montirati po prevzemu avtomobila v pristanišču, kjer nas je čakalo neprijetno presenečenje - obvezno strokovno pranje avtomobila. Avstralci se zelo bojijo, da bi kaj onesnažilo njihovo zemljo. Ker avto ob prihodu v pristanišče ni bil brezhibno očiščen, so za čiščenje po njihovih pravilih zahtevali astronomsko ceno. Šele ob pomoči organizatorjev smo jo znižali na 600 dolarjev.”
Ko avto postane letalo
Posebnost avstralskega relija so navidez ravne planjave, ki omogočajo hitrosti krepko čez sto kilometrov na uro, na njih pa so skrite pasti. Te so številčnost dirkalne karavane po sedmih etapah skrčile na polovico. Tudi Primorci so bili nekajkrat blizu odstopa, je povedal naš voznik: “V mešanici prahu, kamenja in blata se v slabi vidljivosti mimogrede skrije kakšna grbina, za katero je jarek. Čeprav sem zaradi našega skromnega proračuna in posledično zelo skope založenosti z rezervnimi deli zelo pazil na obremenitve avtomobila, mi je ena takšna past ušla. Čeznjo sva poletela s 130 kilometri na uro, nato strmoglavila na nos avtomobila, po njem nekaj časa drsala in na srečo namesto na streho padla spet na kolesa. Po tem, ko sem mislil, da sva v jarku pustila pol avtomobila, se je končalo le z zlomljenim nosilcem amortizerja. Nekateri sotekmovalci so takšen polet zaključili s helikopterskim letom v bolnišnico. Tisti bolj srečni in bogati so menjavali obese, polosi, diferenciale ali kar cele motorje.”
Posadka Go Adventures se je sredi prašne zavese tudi za las izognila pokvarjenemu stoječemu tovornjaku, dirkalnik za njima pa je uspel še dovolj močno zavreti, da je pri trčenju v zadek trpela le nepomembna pločevina. Nekaj dirkačev je končalo v jarkih zaradi trčenja s kenguruji.
Ekipa Go Adventure v Avstraliji: voznik Darij, Novak, sovoznik Boštjan Leskovec; mehaniki Aleks Humar Danilo Likar, Matic Humar; podporna logistična ekipa v spremljevalnem vozilu in avtodomu: Anamarija Novak, Aljaž Novak, Aleksander Stepančič Miro Lipičar, Erika Perat.
Tekmovalci so v enem tednu premerili pot od sredozemskega Pertha skozi savansko-puščavski Murchinson in Gascoin Junction pa vse do tropskega letovišča Exmouth. Od druge do šeste etape so prevozili celo od 600 do 800 razritih kilometrov na dan. Razmere so se spreminjale ne le iz dneva v dan, temveč iz ure v uro: “Eno jutro smo se v notranjosti v kampu relija tresli pri petih stopinjah Celzija, popoldne pa smo se med dirko po puščavi kuhali pri 45 stopinjah. Zadnji dan smo imeli eno samo drsalnico v dežju in blatu. Bilo je, kot da bi naleteli na poledico. Po nekaj hudih izletih v jarke in drevesa so organizatorji na polovici etapo prekinili.”
Novogoriška ekipa je dirko končala brez vitalnih poškodb na avtomobilu. Uničila je dva kompleta pnevmatik. Trikrat počeno vetrobransko steklo bo treba zamenjati in popraviti še številne podrobnosti, saj je izredno trd les štrlečih nizkih dreves in grmičevja z avtomobila oskubil vse kar je štrlelo - antene, vstopno cev za zrak v primeru bredenja, ogledala, razne plastične zaščite ...
In kakšen je naslednji cilj društva Go Adventure? Dakar bodo izpustili, saj je dopustov (Novak je sicer oralni kirurg), časa in denarja za priprave (avtomobil je še na ladji) zmanjkalo. Z veliko prostovoljnega dela in s pomočjo sponzorjev fantje in možje upajo, da bodo prihodnje leto tekmovali na treh dirkah svetovnega prvenstva terenskih vozil v Evropi in na puščavskem izzivu v Dubaju.
IGOR MUŠIČ
