Mesec dni v ritmu sambe

NOVA GORICA > V ozadje bodo potisnjeni vsi stranski učinki, ki so v zadnjih mesecih pospremili približevanje športnemu dogodku leta. Brazilija, država kontrastov, bo kljub nemirom, stavkam in naraščajočemu nezadovoljstvu zavoljo vrtoglavih stroškov in korupcije, ki so prednjačili v medijskih zapisih, mesec dni dihala s svetovnim prvenstvom (SP). A le, če se bodo gostitelji prebili v finale. Kaj bi se lahko zgodilo v nasprotnem primeru, ni težko ugibati. Za Brazilce bo vse razen naslova prvaka enako porazu, a to ni kakšna novost.

Brazilska nogometna reprezentanca že 80 let ni izgubila svoje uvodne tekme na svetovnem prvenstvu. Potem, ko je izgubila prvi tekmi na SP leta 1930 (Jugoslavija) in 1934 (Španija), so Brazilci nanizali 15 zmag in dva neodločena (Jugoslavija, Švedska) izida.

Brazilija gre na vsako SP v vlogi favorita, ne glede na ekipni potencial. Poseben motiv, a tudi breme, pa predstavlja osvojitev naslova pred domačimi privrženci. To je z izjemo aktualne prvakinje Španije uspelo vsem preostalim reprezentancam, ki se lahko pohvalijo z zmago na SP. Urugvaj, Italija, Anglija, Nemčija, Argentina in Francija so že slavile pred domačim občinstvom. V 19 izvedbah mundiala je slast zmage okusilo le sedem reprezentanc. Na vrhu je s petimi naslovi prav Brazilija, ki pa jo vežejo neprijetni spomini na prvo SP, ki ga je gostila pred 64 leti. Takrat je izgubila odločilno tekmo z Urugvajem, kar so v državi, v kateri ima nogomet status religije, doživeli kot nacionalno tragedijo.

Na naslednjih SP so Pele in druščina ter njegovi nasledniki stvari postavili na svoje mesto, a usodnega spodrsljaja, ki ga je na Maracani videlo 200.000 gledalcev, niso mogli izbrisati iz kolektivnega spomina. Pred Felipejem Scolarijem, ki je Brazilijo popeljal do petega in zadnjega naslova na SP leta 2002, ter njegovimi izbranci, je torej jasna misija. Pot do uresničitve želja pa bo zapletena in posejana z bolj ali manj visokimi ovirami. Začeli jo bodo tako kot pred osmimi leti na SP 2006 s Hrvaško, ki ima svoje izračune, a tudi adute. Tekmeca sicer gojita podoben igralni model (4-2-3-1, ki je pri Brazilcih lahko tudi 4-3-3), a akterji v njem se po igralskih značilnostih precej razlikujejo. Kdo lahko trdi, da je brazilska naveza v sredini igrišča Paulinho - Luiz Gustavo - Neymar boljša od trojke Luka Modrić - Ivan Rakitić - Mateo Kovačić? Če bi upoštevali zgolj pregovorno brazilsko igrivost, v tej primerjavi gostitelji nimajo prednosti. Najmočnejše orožje domače reprezentance namreč predstavlja obrambna vrsta.

Za dodatno mero ustvarjalnosti v hrvaški reprezentanci bosta poskrbela naturalizirana Brazilca Sammir in Eduardo, ki je spreten in iznajdljiv pred nasprotnikovim golom. Kljub odsotnosti kaznovanega Maria Mandžukića bo tekmo začel na klopi. Odvisno od razvoja dogodkov pa bi lahko priložnost dočakal v nadaljevanju. ”To bo eden najlepših dni v mojem življenju. Brazilija je favorit, ne le na tej tekmi, pač pa tudi za končno zmago na turnirju. Vendar premoremo tudi mi sijajne posameznike, kar bomo pokazali na igrišču,” je dvoboj s svojimi rojaki napovedal Eduardo. ALEŠ SORTA