Mi trije smo najboljši par
Refren Mi trije smo najboljši par bi lahko bil glasbena podlaga na krajši svečanosti, s katero se je Kajakaška zveza Slovenija na evropskem prvenstvu v Tacnu zahvalila Luki Božiču in Sašu Taljatu ter njunemu trenerju Dejanu Testenu ob koncu skupne športne poti.
TACEN > Slovo najbolj trofejnega slovenskega kanuja dvoseda je bilo res čustveno. Odločitev je padla že pred časom, a sobotni razvoj dogodkov v Tacnu je potrdil, da dobri občutki ostanejo. Tako v vodi kot na bregu. S sicer ponesrečenimi olimpijskimi igrami v Riu se je zaključil pionirski projekt, ki ga je leta 2005 na Mostu na Soči zasnoval Dejan Testen. V Tacnu sta Luka Božič in Sašo Taljat počastila svoje navijače, a daleč od tega, da bi evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah vzela kot revialno parado. ”Užival sem v njuni vožnji,” je tako po polfinalnem kot finalnem nastopu povedal Testen, ki je dogajanje spremljal med običajnimi navijači.
Navijaški utrip
Nedvomno sta imela Božič in Taljat ob podpornikih Petra Kauzerja, ki so dajali ton navijaškemu utripu v divjem tacenskem kanalu, največ prepoznavnih privržencev. Vroče ozračje na tribunah je sicer ohladila deževna ploha, ki je tako kot v petek posegla v dogajanje v času kajakaškega finala. Do starta dvojcev je prizorišče spet obsijalo sonce, razpršene skupine navijačev pa so spet strnile vrste ob progi. Ko sta se z rampe spustila Božič in Taljat, je na tribunah završalo. Med deseterico finalistov še zdaleč nista imela obrobne vloge. Z dvema sekundama kazenskega pribitka sta prvenstvo končala na sedmem mestu. Pred njima se je zvrstila šesterica, ki je progo izpeljala brez dotikov vrat.
Sta pa za Božičem in Taljatom zaostala zadnja olimpijska prvaka, slovaška bratranca Ladislav in Peter Škantar. Kanu dvosed se je po Riu poslovil z olimpijskega sporeda. ”Razočaranje je še vedno prisotno. Tekmovalni vrhunec sem si zamišljal z olimpijsko medaljo okoli vratu Luke in Saša. Vsi kazalci telesne pripravljenosti so bili odlični, a v življenju očitno ne moremo vedno dobiti tistega, kar si želimo. Sicer pa se zgodba ni končala. Soča še zmeraj teče, mostarski duh s skandinavskim načinom razmišljanja pa je živ. Nedvomno mi je to dalo ogromno športnih in življenjskih izkušenj. Tako Luki, ki je vse moči usmeril v enojec, kot Sašu, ki letos pluje tudi v trenerskih vodah, še vedno pomagam z nasveti, če me vprašata,” je povedal tvorec mostarske naveze Dejan Testen, ki zdaj sodeluje z japonsko reprezentanco.
Nov skok v vodo
Trojica je šla po lanski sezoni novim izzivom naproti, zato je bilo skupnih treningov za vzorec. Toda Božič in Taljat sta v soboto dokazala, da sta si zaslužila poklon navijačev, krovne zveze, v imenu katere je trojici s priložnostnimi darili čestital direktor reprezentanc Andrej Jelenc, in samih tekmecev. Po zaključku protokolarnega dela sta k njima pristopila in ju objela tudi nova evropska prvaka v kanuju dvosedu, Pierre Picco in Hugo Biso. Sledil je skok v vodo mešanih ekip Slovenije in Francije, fotografiranje z najbližjimi in obujanje spominov. Lepih in manj lepih.
“V finalni vožnji sem podoživljal občutke, ki so naju spremljali, ko sva veslala medaljam naproti na vseh velikih tekmah. Posebej mi je ostal v spominu naslov svetovnih prvakov iz leta 2014. V ameriškem Deep Creeku je bilo sicer malo naših navijačev, a so bili najbolj glasni. Zgodili so se tudi manj veseli trenutki, med katere gotovo sodijo olimpijske igre, na katerih nisva dosegla želenega, vseeno pa mislim, da sva dobro krmarila med vzponi in padci,” je povedal 26-letni Božič. Drugi člen naveze, ki je KK Soške elektrarne priveslala doslej edino posamično zlato medaljo na slalomskih svetovnih prvenstvih med člani, je o skupni poti razmišljal podobno. ”Toliko kot je bilo medalj, toliko je bilo tudi razočaranj. Na treningih in tekmah ni bilo vedno vse lepo in prav, a takšen je šport. Tudi po olimpijskih igrah gre življenje naprej. Veseli me, da so navijači v Tacnu uživali in naju vseskozi podpirali,” je povedal 28-letni Taljat. ALEŠ SORTA
