Miran Srebrnič: “Vedno je najtežje trenerju”

NOVA GORICA > Tako in drugače je bil 49-letni Miran Srebrnič v zadnjem desetletju, potem ko je sklenil igralsko pot, vselej zraven ND Gorica. Klubsko sporočilo ob sporazumni prekinitvi sodelovanja je bilo preprosto: da obe strani potrebujeta in si želita osvežitve ter nove energije.

“Poteza uprave je bila pričakovana in po svoje razumljiva Zadnji del jeseni ni bil dober, trener pa je prvi na udaru. Niz porazov je sprožil govorice o menjavi na klopi, kar je pustilo posledice v zadnjem mesecu. Vzdušje v ekipi ni bilo pravo.”

Miran Srebrnič

trener

“Sem zelo samokritičen, kar pogrešam pri igralcih. Če se ne zavedaš, da si odigral slabo tekmo, potem imaš precejšnjo težavo, saj ne napreduješ.”

So igralci čutili, da prihaja val sprememb?

“Mislim, da so. Razlika med predstavami, ki so jih prikazali na začetku in nato na koncu jesenskega dela, ko ni bilo več potrebnega tekmovalnega žara, je bila občutna.”

ND Gorica z Miranom Srebrničem v prvi SNL:

sezona 2015/16: 4. mesto;

sezona 2016/17: 2. mesto;

sezona 2017/18: 6. mesto;

jesenski del sezone 2018/19: 7. mesto.

Kje se je zalomilo po rezultatsko nadvse uspešnem uvodnem delu jeseni?

“Prvo četrtfinalno tekmo slovenskega pokala doma z Muro smo odigrali res slabo. Zakaj, pa si še zdaj ne znam razložiti. Razplet je gotovo pustil nekaj posledic, Ob tem nas je na določenih tekmah v nadaljevanju, ki smo jih izgubili z 0:1, spremljala tudi smola. Odigrali smo nekaj dobrih polčasov, denimo doma z Mariborom ali pa v Domžalah, vendar nismo bili rezultatsko nagrajeni.”

Bi kakšna zmaga v tem črnem obdobju spremenila nadaljnji razvoj dogodkov?

“Gotovo bi bilo drugače. Res pa je, da je imela uprava že od začetka sezone drugačne poglede s previsoko postavljenimi cilji. Verjamem, da bi bilo z ekipo laže priti do boljšega rezultata, če ne bi ustvarjali takšnega pritiska.”

Verjetno je klubska uprava skušala delovati spodbujevalno ...

“Morda, vendar menim, da ekipa še ni dovolj zrela za rezultatski preboj. Potrebovali bi še kakšno okrepitev, da v igri ne bi bili tako predvidljivi.”

Je bila to glavna težava?

“Sezono smo začeli pomlajeni s precej novimi obrazi. Ocenil sem, da imamo ekipo, ki premore določeno hitrost in lahko učinkovito igra na protinapade, kar nam je sprva prinašalo rezultate. Vseeno so se pojavila mnenja, da igramo slabo in bi se morali postaviti bolj napadalno. V nadaljevanju sem nato spreminjal igralne modele, ki pa niso bili vzdržni na dolgi rok. Težava je bila, da smo bili premalo drzni oziroma si nismo upali držati žoge na nasprotnikovi polovici. Preprosto nam je zmanjkalo časa, igralci so še zelo mladi, čeprav so nekateri zelo obetavni. Potrebovali bi nogometaša, ki bi prinesel dodano vrednost, kot je bil Rifet Kapić. Že poleti bi moral priti podoben profil igralca, a se je potem zalomilo s papirji. Škoda je tudi nesrečnega razpleta zgodbe s Kyrianom Nwabuezejem. Z njim smo dobili klasičnega prvega napadalca, ob katerem bi se ostali mladi ofenzivni aduti laže razvijali. Tudi razvoj dogodkov bi bil drugačen. Nogometni proces zajema vzpone in padce. Ni prvič, da smo se v štirih letih soočili s krizo, a smo se vsakič pobrali. Verjamem, da bi se tudi letos.”

Kako bi ocenili vaše zadnje trenersko obdobje pri Gorici?

“Ko sem vskočil v končnici sezone 2014/15, je klub preživljal težko obdobje brezvladja. Grozil je zlom. Ponosen sem, da sem bil pobudnik zgodbe, ki smo jo s prijatelji kluba, pokrovitelji in županom postavili na dobre temelje. Z nekaj sreče smo se uvrstili v Evropo in prodali tudi nekaj igralcev. Težko je vsako leto znova uresničevati strategijo uveljavljanja mladih nogometašev in hkrati zasledovati tudi ustrezen rezultat.”

Sprva ste imeli vlogo trenerja angleškega tipa, ki je tudi selekcioniral nogometaše ...

“Prek telefonov in poznanstev sem uspel prepričati Kapića in Matijo Bobna, Blessing Eleke je bil že prej v ekipi. Sicer pa menim, da bi v klubu morali okrepiti ogledniško službo. Nemara bi Gorica potrebovala tudi športnega direktorja, ki nato izbere trenerja. Tako bi opredelili posamično odgovornost, ki se sicer porazgubi. Vsaj takšna so moja opažanja.”

Ste morda vi bili premalo ambiciozni?

“Najprej je treba opredeliti kaj sploh je napadalni nogomet. Ko se morajo braniti, igrajo vse ekipe kompaktno, torej stojijo za žogo v obrambni polovici. Ključno vprašanje je, kako po odvzeti žogi izpeljati prehod v napad s čim več igralci pred nasprotnikovim golom. Težko je uresničiti vodilo o napadalni predstavi proti Olimpiji, ki premore kopico tehnično podkovanih igralcev. Sicer sem vedno težil k igrivemu nogometu, res pa je, da morajo tudi igralci na tekmečevi polovici pokazati več smisla za improvizacijo oziroma čuta za kombinatoriko. V prvi vrsti gre za sodelovanje med nogometaši.”

Bi moral trenerski štab bolj pritisniti na igralce?

“Trener izbere usmeritev, ki je odvisna od razpoložljivih igralcev. Za to ekipo je bila ustrezna prejšnja leta kot tudi v tej sezoni. Če bi bil mehak trener, ne bi zdržal na klopi štiri leta. Ko je bilo treba, sem poslal na tribuno tako Kapića kot Andreja Kotnika. Zame je bistveno, da ekipa na treningih daje svoj maksimum. Kar zadeva treninge, z nekaj izjemami nisem imel nobenih pripomb nad igralci niti nad kakovostnim delom sodelavcev v trenerskem štabu. Tekme so seveda poglavje zase, ker so nepredvidljive.”

Kakšen odnos ste sicer imeli z umetniki v ekipi, kot so že omenjeni Kapić, Kotnik, ne nazadnje Amel Džuzdanović in v pretežnem delu jeseni poškodovani Leon Marinič?

“Naštete odlikuje tehnično znanje, na koncu pa šteje, kakšen je njihov ekipni prispevek. Vse te igralce cenim. Za Kotnika ne morem reči, da je jeseni igral slabo, a je bila njegova statistika zadetkov in asistenc po jesenskem delu skoraj prazna. Džuzdanović je bil pred zaporednima hudima poškodbama kolena glavna ustvarjalna moč Gorice in prodajni adut. Morda je menil, da bo vrnitev na prejšnjo raven hitrejša. Ko se to ni zgodilo, je izgubil voljo, ni pa nikakršnega dvoma, da obvlada žogo. Morda bi ga lahko kaj več koristil, a trener se ne sme preveč ozirati v preteklost. Pomembno je kaj bo jutri oziroma na naslednji tekmi.”

Bi vseeno kaj spremenili za nazaj?

“Kot trener sem najprej poskušal razčleniti svoje poteze oziroma ali bi lahko ravnal drugače. Sem zelo samokritičen, kar pogrešam pri igralcih. Če se ne zavedaš, da si odigral slabo tekmo, potem imaš precejšnjo težavo, saj ne napreduješ.”

Zamerite kaj upravi?

“Sodelovanje je bilo korektno. Imeli smo tudi različne poglede, a to ni v športu nič neobičajnega. Uprava je hotela bolj napadalen in atraktiven nogomet, ki bi igralce postavil v prodajno izložbo. Poskušal sem v tej smeri, a se ni izkazalo za uspešno. V prvi četrtini smo z bolj obrambno postavitvijo in protinapadi kazali dobre predstave, tudi rezultati so nam šli na roko. Mislim, da bi morali še z večjo zagrizenostjo vztrajati na tej poti.”

Kako bi sicer ocenili zadnje štiriletno obdobje, kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?

“Mislim, da smo lahko vsi upravičeno ponosni, da smo spet postavili temelje za uspešno prvoligaško zgodbo. Ko sem vskočil spomladi leta 2015, sem moral zavoljo vzdušja v načeti ekipi poslati domov v Italijo osem igralcev, potem smo ohranili prvoligaški status v dodatnih kvalifikacijah. Če nam ne bi uspelo, verjetno tudi kluba ne bi bilo več. Nato smo začeli sestavljati novo zgodbo in tudi ekipo. Na začetku sezone 2015/16 smo nanizali sedem zmag in po daljšem času napolnili športni park. Uspelo se nam je prebiti tudi v evropske pokale, tako kot tudi v naslednji sezoni, ko smo zasedli drugo mesto, kar je bilo tako, kot bi osvojili naslov prvaka. V pretekli sezoni smo po daljšem času preskočili evropsko oviro, armenski Širak, kar nikakor ne gre podcenjevati. Do zadnjega kroga smo bili tudi v igri za vnovičen preboj v evropska tekmovanja, pri čemer smo bili preveč osredotočeni na polfinale pokalnega tekmovanja. Pred letošnjo sezono se je ekipa dodatno pomladila in pocenila, kar je zahtevalo nov ustvarjalni proces, za katerega pa je zmanjkalo časa. Vse skupaj te izčrpa, zato bo premor dobrodošel. Je pa pozornost običajnih ljudi, ki sem je bil deležen v zadnjih dneh, potrdilo, da smo opravili dobro delo. Tudi upravi kluba je bilo v teh letih težko, a vedno je najtežje trenerju.”

Kaj puščate svojemu nasledniku?

“Ekipa je obetavna, veljalo pa bi pripeljati še dva dobra igralca. Boj od četrtega do osmega mesta je odprt, razlike so majhne, a to velja tudi, ko se ozremo nazaj po lestvici. Vsekakor bo treba biti pazljiv, a verjamem, da je pred ekipo mirna prvoligaška plovba.”

Kakšna pot pa čaka vas? Boste že spomladi na klopi?

“Pustimo času čas. Izkoristil ga bom za novo energijo in izobraževanje, potem pa bomo videli.”