Mitja Kosovelj: “Vidiš, da zmoreš še kaj več”

Šport
, posodobljeno:

V juniju je Primorska dobila tri svetovne prvake. Nejc Žnidarčič iz Solkana je zmagal na svetovnem prvenstvu v spustu na divjih vodah, Jan Kanduč iz Kopra si je z Blejcem Jernejem Markovcem v dvojnem dvojcu priveslal zlato mladinskega svetovnega prvenstva, 26-letni Novogoričan Mitja Kosovelj pa si je v bolečinah naslov svetovnega prvaka v gorskem maratonu priboril na domačem terenu, v Podbrdu.

Mitja Kosovelj: “Vidiš, da zmoreš še kaj več”

>So se podplati pozdravili?

“So se. Zrasla je nova koža, nič me ne ovira več. Bolečine so trajale dva dneva.”

>Tek po progi GM4O, prirejeni za SP, je bil eden vaših najtežjih.

“Vsekakor, v vseh pogledih. Tudi po pomembnosti in po zahtevnosti.”

>Kako ste med tekom dobivali informacije o tekmecih?

V Hudajužni so mi povedali, da zaostajajo za minuto, tam sem lahko na ravnih odsekih pogledoval nazaj, vrh Durnika mi je Mateja (sestra, op. a.) povedala, da precej časa za mano ni nikogar, na poti s Porezna pa so mi povedali, da imam približno pet minut prednosti.”

>Vidljivost je bila slaba.

“Megla je malo motila, a ne bistveno.”

>Greste 24. julija na Grintovec?

“Danes (torek, op. a.) gremo pogledat na progo, potem pa se bom odločil. Nekako ga imam v načrtu, zame je izziv. Pripravljen sem na take daljše teke, rad bi ga še enkrat odtekel, doslej sem ga samo enkrat. Poleg tega šteje tudi za svetovni pokal.”

>Nameravate v svetovnem pokalu teči še kakšen tek?

“Eno tekmo sem letos že tekel. Videl bom, kako mi bo šlo na Grintovcu. Še ena tekma je doma, na Šmarno goro, in dobro bi bilo to izkoristiti.”

>Bili ste mladinski svetovni prvak v klasičnem gorskem teku. Lahko naslova primerjate?

“Težko. Po barvi sicer lahko primerjaš, drugače pa ... Več izkušenj je v članskem, predvsem to. Mladinski je bil prvi in edini za Slovenijo, a članski ima zame večji pomen.”

>Verjetno razmišljate o naslovu članskega prvaka v klasičnem gorskem teku, ki vam še manjka. Je to vaš cilj?

“Zagotovo si ga želim. A moram biti potrpežljiv, potem pa bom videl, ali mi bo uspelo. Ne bi pa mogel reči, da se bom posvetil samo temu.”

>Na evropsko prvenstvo v gorskem teku v Turčijo (10. julija) ne greste. Zakaj?

“Po SP sem čutil utrujenost, imel sem žulje in nisem hotel nekaj delati na silo. Pripravljen sem predvsem za daljše proge, na krajših pa je zaradi večje obremenitve večja tudi možnost poškodb.”

>V slovenski ekipi sta tudi sestra Mateja in Lucija Krkoč. Bi lahko ponovili katerega od svojih uspehov na SP v mladinskih časih?

“Mateja še ni v top formi, se pa njena pripravljenost stopnjuje. Ima še veliko rezerve. Lucija je zelo dobro pripravljena in bi znala kar dobro odteči. Tudi njima se bo nekoč poklopilo, da bosta obe imeli vrhunski rezultat, za sam vrh.”

>Pa drugi naši?

“Med člani sta najboljša Peter Lamovec in Simon Alič. Ne poznam proge v Turčiji, ne vem, kako komu ustreza. Vsekakor pa onadva izstopata, Peter pa je tam že tekel.”

>Kaj pa SP v Albaniji 11. septembra?

“Zanima me in imam ga v načrtu. Teče se gor-dol, kar mi ustreza. Menda je proga kar hitra, podobna naši pokalni v Gradu na Goričkem, le da je za malenkost zahtevnejša.”

>Z naslovom svetovnega prvaka sta rešili nekatera eksistenčna vprašanja.

“Na ministrstvu za notranje zadeve imamo določene pogoje za podaljšanje zaposlitve. Verjetno sem si zagotovil status za naslednja štiri leta in bom lahko v miru treniral.”

>Kaj se bo spremenilo po tej zmagi v slovenskem gorskem teku?

“Upam, da bo šlo še kaj na boljše, da bo ta naša disciplina še malo bolj upoštevana. Saj podpore je vsako leto več, a so še vedno nekatere temne točke. Upam, da se bodo z leti izgubile.”

>Gorski tek ni olimpijska disciplina, maraton pa je. Tudi tam imate visoke cilje. Kako se tačas vidi iz Nove Gorice proti Londonu?

“Spomladi sem kar dobro odtekel maraton v Padovi, videl sem, da se da (postavil je osebni rekord 2:17:45, op. a.). Vemo, kaj je treba narediti za tak rezultat, a je še veliko dejavnikov, od vremena, poškodb, do tega, kakšen dan imaš. Želim si priti v London, a ne bo nobena katastrofa, če mi ne bo uspelo. Na to sem pripravljen. Norma je 2:15, mislim, da je dosegljiva. A mora se vse poklopiti. Verjetno bom v preostalem času lahko odtekel še dva maratona. Mora pa biti tudi nekaj sreče, ob velikih količinah kvalitetnega treninga.”

>Slovenija ima tri resne kandidate za olimpijski maraton, kar se verjetno še ni zgodilo.

“Ne, tako ni bilo nikoli prej. Smo se kar zbrali na kup (še Tone Kosmač in Primož Kobe, op. a.). Z vidika rezultata je to zelo dobra motivacija za vse, in to je tudi dobro za napredek.”

>Kako je naslov svetovnega prvaka spremenil vas?

“Vse je isto, kot je bilo prej. Le da vidiš, da zmoreš še kaj več; želiš si še boljših rezultatov, novih izzivov. A ritem ostaja isti.”

>Ostajate z nogami pri tleh.

“To pa moraš biti, sicer ne prideš daleč.”

VENČESLAV JAPELJ