Množica je ponesla tekače
Tokratni Ljubljanski maraton je bil verjetno najboljši doslej. Vreme je bilo hladno, sprejem Ljubljančanov pa topel. Primorci so skladno s tradicijo uspešno oblegali stopničke.
LJUBLJANA> Ljubljanski maraton (LM) ni presegel magičnega števila 20.000 udeležencev, ki so ga optimisti napovedovali že za lansko izvedbo; na vseh progah so našteli približno 18.500 tekačev vseh starosti iz 45 držav, kar pa je vseeno rekord. Vendar ta podatek terja dodatno pojasnilo. Maratoncev je bilo precej manj, na cilju jih je 1145 lahko reklo: “Zmorem!” Rekord je padel tudi na 42-kilometrski progi, zdaj je najboljša znamka 2:08:25, ob njej pa plapola kenijska zastavica.
Primorci na ljubljanskih stopničkah po kategorijah: 42 km, moški: 57-61: 3. Klavdij Torkar (ŠD Nanos-Mazda); 42-46: 1. Vladimir Savič (AK PIvka); za DP: 52-56: 3. Slavko Prezelj (PD Podbrdo); 57-61: 2. Torkar, 3. Miran Kavs (ŠD Kraški tekači); 47-51: 2. Boris Mrak (Tminski migavci); 42-46: 1. Savič; ženske; 72-76: 2. Aleksandra Fortin (ŠD Nanos-Mazda); 62-66: 1. Marinka Lapanja (Idrija), 3. Mihaela Tušar (ŠD Nanos-Mazda); 52-56: 2. Rada Milič (ŠD Kraški tekači); za DP: 72-76: 1. Fortin; 62-66: 1. Lapanja, 3. Tušar; 52-56; 2. Milič. 21 km: moški; 62-66; 3. Vasja Vitez (TD Bovec); 57-61; 2. Miro Vogrič (DLT Filipides); 41 in starejši: 3. Lucijan Lipušček (Idrija); ženske; 67-71: 1. Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides), 2. Danica Kovačič (Klub uživajmo zdravo, MNZ); 52-56: 1. Ivanka Širca (AK Pivka).
Očitno je ambicioznim organizatorjem veliko do tega, da se LM uvrsti med po dosežkih srednje tovrstne prireditve na svetu, zato so radodarno odvezali mošnjo in tudi letos zagotovili številne tako imenovane “top runners”, vrhunske tekače. Ti so se izkazali, najbolj pa Daniel Too (v Kristusovih letih) z ljubljanskim in svojim osebnim rekordom. Ob nekaj sto evrih honorarja za nastop je pospravil še 19.000 evrov za rekord. Ljubljana mu bo vsekakor ostala v prijetnem spominu.
A ne samo njemu. Mesto in njegovi prebivalci so dihali s tekači. Tokrat je bilo ob progi še veliko več vsega tistega, zaradi česar je tek prijetnejši, kljub težavnosti dolgih prog tekaču v užitek. Špalir spodbujevalcev je bil ob vsej progi glasen, na napisih je bilo moč brati: “Oči, dajmo!”, “Teci, Katja, teci!”, “Moje mamice nobeden ne ujame” ... V Rožni dolini se je za tekače oglasila celo zarjavela trobenta, v Dravljah so tekli skozi špalir zastav, ritem so dajali muzikanti, otroci so nastavljali roke za “petice”.
Organizacija je bila odlična, ničesar iz obvezne logistike takšnih prireditev ni manjkalo. Res je bilo nekaj gneče in panike pri oddajanju garderobe tik pred startom, spletni prikaz izidov pa se je na dan teka sesuval, drugih večjih težav pa ni bilo. Ob dejstvu, da je bilo udeležencev več kot lani in da bi bilo logično pričakovati kakšno ozko grlo, je vse skupaj potekalo presenetljivo tekoče. Ljubljančani so se izkazali kot odlični organizatorji in širokosrčni gostitelji. LM je vse večji biznis, postal je statusni simbol, a kljub temu (še) ni izgubil duše.
O tem zadnjem verjetno največ vedo primorski tekači. Primorska namreč ni samo prva slovenska dežela, ki je sistematično začela razvijati množične rekreativne teke, za razliko od drugih koncev države večina primorskih tekov tekačem še vedno več daje kot jim jemlje. In če tekači, razvajeni od primorskega tekaškega standarda, zagotavljajo, da je LM v redu, dobro organiziran in prijeten, potem sta toliko bolj razumljiva navdušenje udeležencev z drugih koncev Slovenije in stalna rast mednarodnih tekaških brigad.
Tokrat smo pogrešali nekaj odličnih primorskih tekačev in tekačic, vseeno pa se je na stopničke povzpelo 15 Primorcev (še približno toliko jih je ostalo na nehvaležnem četrtem mestu). Državni prvaki v maratonu so postali v svojih starostnih kategorijah Postojnčan Vladimir Savič, Idrka Marinka Lapanja in Goričanka Aleksandra Fortin.
Boris Mrak, letnik 1949, član ŠD Tminski migavci, je s časom 3:23:01 postal maratonski podprvak v svoji starostni skupini. To ni prvo srebro na LM (zlato mu še manjka), pravzaprav se niti ne spomni, kolikokrat ga je odnesel domov v Tolmin. Povprašali smo ga, kako se moraš pripraviti za dober maratonski tek, in slišali: “Nič se nisem pripravljal, ker sem imel v zadnjem času same dolge teke. Od zadnjega, 36-kilometrskega, sem počival samo šest dni. O pripravah pišejo številni učbeniki, lahko pa povem, da mora tekač v naših letih samo držati formo; nič se ti ni treba posebej pripravljati.” Za začetnika ta nasvet seveda ni uporaben, kajti da prideš do tega, da lahko maraton odtečeš kadarkoli, se moraš zelo potruditi. Boris se sicer ni pripravljal posebej za LM, na mesec pa preteče približno 300 kilometrov, kar znese 3000 na leto. Njegov tekaški slog je izdelan, do skrajnosti racionalen in učinkovit, kot ga je redko videti tudi pri izkušenih tekačih.
Vsi vemo, da je maraton zelo, zelo dolg tek. Ampak za Sebastjana Ždraliča, 34-letnega Koprčana, člana ŠD 3šport, je bil nedeljski maraton prekratek. Naj pojasni: “Maraton v Ljubljani sem tekel petič, in vsakič je bilo drugače. Tokrat sem se odločil za zelo počasen tempo v prvem krogu, tako da me je v drugem kar odneslo naprej. Posebni občutki so, ko prideš do 30. kilometra (pred večino tekačev se takrat postavi “zid”, zadnjih 12 kilometrov je najtežjih, op. a.) z visoko hitrostjo, si hip nato že pri 36. in 37., uspe ti še dodajati hitrost, priletiš na cilj - in zmanjka ti proge.” Njegov čas je bil 3:47:41. Po Sebastjanovi oceni so “logistične zadeve tekle samodejno”, “letos in lani je bila organizacija fenomenalna”.
Če smo ostali prikrajšani za uporabne napotke o pripravah tolminskega šampiona, je bil njegov mlajši koprski kolega natančen: “Vsako leto pred maratonom tečem štiri vikende po 30 do 33 kilometrov, dan kasneje pa na kolesu še 100 do 120. Pred današnjim nastopom sem počival samo en dan. Ker sem triatlonec, se ukvarjam s tremi disciplinami, plavanjem, kolesarjenjem in tekom, trening za maraton pa je samo dodatek.”
Nataša Rejc iz Grahovega ob Soči dela kot vzgojiteljica v enem od ljubljanskih vrtcev, domov se vozi ob vikendih. Letos je tekla graparski Gorski maraton štirih občin, ki ji je veliko bolj ljub kot 42 asfaltnih kilometrov. V nedeljo je tekla polmaraton, s časom 1:46:22 pa je bila zadovoljna. “Bolje, kot sem računala,” je komentirala dosežek. “Tekla sem skupaj s prijateljico Nežko Taljat Šulin, ki se pripravlja za newyorški maraton. Ob progi sem srečala 'svoje' otroke iz vrtca, klicali in spodbujali so me. Vzdušje je bilo enkratno. Ko grem mimo glasnih navijačev, nezavedno pospešim in tečem nad svojimi zmožnostmi. Kar ponese me!”
Naslednje veliko srečanje dolgoprogašev bo tek v Palmanovi 20. novembra, ki je tudi za Slovence “obvezen” konec sezone.
Izide LM najdete na www.timingljubljana.si.
VENČESLAV JAPELJ
