Morda gre na klubsko SP

SFAX > Novogoričan Saša Gadnik je od jeseni do začetka poletja v Tuniziji oddelal svojo najboljšo sezono v karieri. Z moštvom Club Sportif Sfaxien je v vlogi prvega napadalca namreč postal državni in pokalni prvak, zmagovalec arabskega pokala in afriški prvak. Prav zadnji uspeh odpira nekdanjemu igralcu Salonita življenjsko priložnost: ”V klubu sem odigral vse ključne tekme. Z mano so bili zadovoljni, plačilo je bilo dobro in z izjemo nagradnega dela ob koncu sezone pravočasno in celovito. Zato sem s klubom ostal v stikih in obstaja možnost, da se mu bom kmalu spet pridružil in zaigral na svetovnem klubskem prvenstvu oktobra v Braziliji. To je življenjska priložnost, kakršne verjetno ne bo več.”

O tunizijski odbojki je pri nas malo znanega, a je dejstvo je, da so Tunizijci zadnja leta stalno v vrhu afriške in arabske odbojke ter udeleženci olimpijskih iger. Organiziranost in kakovost dela močno presega siceršnje razmere v državi, je po vrnitvi na dopust v domače kraje povedal Gadnik: ”Ko sem jeseni prišel, sem bil skeptičen. Mesto je umazano, z velikim pristaniščem, kemično industrijo, kaotičnim prometom, zato se z avtom nisem upal na cesto. Sezonski in občasni delavci množično prihajajo, predvsem iz Libije in Maroka, mnogi niso niti prijavljeni. Po oceni domačinov je vseh prebivalcev čez milijon. Ob tem so me v klubu presenetili z organiziranostjo in znanjem. Le še v ruskem Surgutu je bilo vse bolj profesionalno. V Sfaxu so ključni ljudje iz uprave in zdravstvene službe šolani v Franciji, športni del vodstva pa je bolgarski.”

Klub je Primorca, ki je bil med igralci edini tujec, namestil v udobnem hotelskem apartmaju z zagotovljeno kakovostno prehrano. Za premike po mestu, do treningov in po dnevnih opravkih, je bil na voljo avtomobil s šoferjem. Ta je imel kar dosti dela: ”Od decembra do junija je ritem dela obsegal tudi po 12 terminov za treninge in tekme na teden. Zato je bilo premikov do med hotelom, dvorano in letališčem kar dosti, dogodivščin med vožnjo po levi, desni, po pločnikih in še kje, pa tudi. Na srečo je bilo vreme tudi pozimi skoraj ves čas lepo in je bilo tako lažje reševanje nevarnih trenutkov.”

Saša Gadnik je v minuli sezoni dodobra spoznal Tunizijo, severno Afriko, kjer je skoncentriran kontinentalni odbojkarski vrh, in Bližnji vzhod, kjer so potekale zaključne tekme arabskega pokala. Kot športnik je razmere v tem nemirnem koncu sveta videl manj dramatično, kot mi iz TV poročil: ”Stanovali smo v najboljših hotelih, v okolici ni bilo nemirov, ljudje v velikih mestih, kjer se ogromno gradi, pa iščejo stike s tujci in radi priskočijo na pomoč. Če kaj iščeš, te povabijo v avto in zapeljejo do cilja. Tudi v francosko govoreči Tuniziji veliko mladih vsaj malo govori angleško, zato se francosko nisem naučil.”

Osnova za osebno in klubsko zadovoljstvo je dvojna krona v tunizijskem prvenstvu, kjer imajo med desetimi ekipami kar štiri sedež v glavnem mestu Tunis. Ekipi iz prestolnice, Sfaxa in Soussa, predstavljata kakovostno dokaj izenačen vrh odbojke v državi, pravi Gadnik: “Povsod se pozna francoska šola. Ekipe so dobro selekcionirane, visoke in tehnično podkovane. Prisilnega pomlajevanja ni, saj smejo Tunizijci šele po 30. letu zaigrati v tujini, na igrišču je lahko le en tujec na ekipo. Zato gre za mešanico izkušenj in mladosti. Naša dvorana s 5000 sedeži je bila v končnici stalno razprodana, večkrat že v pičlih dveh urah. Plačilo v domači valuti je redno, težave so z devizami, zato se kakšen dolg kompenzira s počitnicami v tunizijskih hotelih.”IGOR MUŠIČ

Saša Gadnik je s tunizijskim Club sportif Sfaxiene osvojil arabski pokal