Morda se bo še vrnil
Nejc Poklar je v zadnjih dveh mesecih nosil dres libanonskega kluba As Sadd. Z njim je igral na turnirju azijske različice lige prvakov v katarski Dohi. Njegova izkušnja v arabskem svetu je pozitivna, tako da se bo tja morda še vrnil.
KOPER > Libanonski državni prvak je koprskega rokometaša, ki je po spomladanskem razpadu Cimosa ostal brez kluba, najel za dva meseca. “Vse se je zgodilo iz danes na jutri. Menedžer me je poklical, jaz sem izrazil interes in v dveh dneh sem v rokah že imel letalsko karto za Bejrut,” pojasnjuje okoliščine odhoda v arabski svet Nejc Poklar. Z moštvom je bil najprej dva tedna na pripravah v Tuniziji, nato tri tedne v Libanonu, zadnje tri tedne pa je preživel v Dohi, kjer je potekal turnir azijske lige prvakov. Na njem je sodelovalo 15 moštev, Poklarjev As Sadd pa je osvojil tretje mesto, s čimer so bili v klubu izjemno zadovoljni, saj je konkurenca bogatih zalivskih klubov precejšnja.
Nejc Poklar: “Gledalcev je bilo le nekaj sto, pa še te so organizatorji privabili s tem, da so jim plačali nekaj deset dolarjev.”
Celotna azijska liga prvakov za rokometaše je potekala zgolj v eni dvorani v glavnem katarskem mestu. “Raven rokometašev je zelo visoka, tudi način dela je povsem profesionalen. Če delodajalci niso zadovoljni, te preprosto pošljejo na letalo za Evropo. Mi smo izgubili samo eno tekmo, večinoma smo zmagovali z majhno razliko,” pojasnjuje.
V polfinalu je bil domači Jaish, ki je organiziral turnir in na koncu tudi osvojil prvo mesto, boljši z 32:25. “Imeli smo nesrečo, saj se nam je že v 10. minuti poškodoval Jerome Fernandez, ki je bil pomemben člen v našem moštvu.” Ob njem so bili Poklarjevi soigralci še sloviti španski vratar Xavier Hombrados, srbski reprezentant Davor Čutura, krožni napadalec Edu Fernandez, Milorad Krivokapić in Robi Konečnik, njegova stara znanca iz Cimosovih časov. V moštvu, ki ga je vodil črnogorski trener Pero Milošević, so bili le trije Libanonci. V tako zvezdniški zasedbi Poklar ni igral veliko, povprečno od 10 do 15 minut na tekmo, a je vseeno zadovoljen: “Zame je to bila izjemna izkušnja. Spoznal sem veliko vrhunskih rokometašev in ljudi, ki se ukvarjajo s tem poslom.”
Za zmagovalni Jaish igrajo večinoma tunizijski in egiptovski reprezentanti, ki sodijo v širši svetovni vrh, v ostalih ekipah pa je igralo precej znanih rokometnih imen: Rok Praznik, Gregor Lorger, Gorazd Žužek je bil fizioterapevt bahreinske ekipe, Srb Stojković, Rus Filipov ... Arabci precej vlagajo v rokomet, a ne več toliko kot pred leti, saj so tudi sami ugotovili, da zaradi zasičenosti trga v Evropi lahko dobijo kakovostne rokometaše tudi za manj denarja. Njihov problem je, da teh tekem skoraj nihče ne gleda. Tekme si je v povprečju ogledalo po nekaj deset gledalcev, le na dvobojih domače ekipe so jih našteli 200 do 300. “Pa še te so organizatorji privabili s tem, da so jim plačali nekaj deset dolarjev. So pa bili vip prostori vedno zasedeni s šejki in uglednimi osebami iz sveta rokometa,” dodaja Poklar.
S prilagoditvijo na arabski svet ni imel težav. “To je čisto drugi svet. Vse poteka brez pravega koncepta ali načrta, zgolj od danes na jutri. Ko se navadiš in prilagodiš na takšen način, ni več nobenega problema. Za letalske vozovnice smo spraševali že dva, tri tedne pred odhodom, lastnik in šef kluba nam je samo odgovarjal, da ni nobenega problema in da jih bomo že dobili. Naposled smo jih dva dni pred vrnitvijo res dobili.”
V Dohi, ki bo leta 2015 tudi gostila svetovno prvenstvo za rokometaše, je imel precej časa za obisk stolpnic in nakupovalnih centrov, v Bejrutu pa je z drugimi evropskimi igralci živel v stanovanju v hotelskem kompleksu. Napetega varnostnega ozračja v tradicionalno razdeljenem mestu ni doživel. “Krščanski del Bejruta je lep, obnovljen, muslimanski je nekoliko bolj zanemarjen. Mediji so poročali o eksplozijah bomb in napadih, a sam nisem doživel nič pretresljivega. Za varnost je zelo dobro poskrbljeno, saj so povsod vojaki in varnostne kontrolne točke. Promet pa je res katastrofalen!”
Poklar se je ta konec tedna vrnil v Koper. Ker nima več zdravstvenih težav, bo poskušal dobiti nov klub v tujini. Če ne bo drugih ponudb, je ena od opcij tudi vrnitev v Katar, kjer od marca do maja poteka močno državno prvenstvo z dvanajstimi ekipami. “Raje bi igral v Evropi, a je v Libanonu izpadlo boljše, kot je bilo sprva predvideno. Tisto, kar smo se dogovorili, so izpolnili, tako da glede tega nimam pripomb,” je še dodal 27-letni koprski rokometaš, pred osmimi leti najboljši igralec mladinskega svetovnega prvenstva.
DENIS SABADIN