Muc je shujšal in začel zmagovati
V Petelinjah so v soboto gostili več kot 300 udeležencev svojega tradicionalnega teka. Drugo zmago zapored je zabeležila Kristina Bele iz sosednjega Trnja.
PETELINJE PRI PIVKI> Devetletni Matej Miklavčič iz Zazida pri Črnem Kalu je na 27. Petelinjskem teku nastopil dvakrat, na 600- in 4,6-kilometrski progi. Okrog vratu so mu (pomotoma) obesili srebrno medaljo, vendar jo je moral kmalu vrniti; nanjo ga bo spominjala fotografija v PN. Za uvrstitve na krajšem teku namreč niso bile predvidene medalje po starostnih kategorijah, delili so jih samo za 12-kilometrski tek, ki je štel za točke PPT.
Ker Vojkovega teka v Idriji (11. junija) ne bo, so koordinatorji PPT spremenili pravila. Pri članskih tekih se točkuje devet najboljših uvrstitev (prej deset, pri mladinskih pa šest (prej sedem).
Mateja sta na tek pripeljala tata in mama, napotke, kako naj teče, pa mu je dal izkušeni tekač Stojan Rodica, ki ga je tudi včlanil med Kraške tekače. “Stojan mi je rekel, naj tečem tako, da bom zdržal do cilja,” je po prihodu na cilj štirikilometrskega teka povedal mladi tekač. “Držal sem se navodil, nobenih težav nisem imel na progi, edino klanec na začetku teka me je malo utrudil. Potem pa je šlo.” Teči je začel šele letos. “Začel sem malo teči gor in dol, potem pa mi je Stojan povedal, da se lahko vpišem. Tek mi je všeč, se malo zmigam - in vedno boljši sem,” je povedal Matej. Pa še o šoli smo se pogovorili z njim: “Hodim v šolo v Dekane, v tretji razred. Nič mi ni težko, najlažja pa sta telovadba in matematika. Ko bom velik, bom verjetno zidar.”
Kmalu za Matejem je na cilj prišel Franc Levec iz Starega trga, letnik 1933 (!), s Fabiem Ivančičem, ki je tekel na daljši progi, najstarejši udeleženec prireditve. Franca smo v akciji videli po daljšem času; imel je namreč resnejše zdravstvene težave, vendar sta jih močna volja in ljubezen do teka premagala.
V Petelinjah sta Vaško društvo Petelinje in AK Pivka na svojem 27. teku gostila 303 tekače in pohodnike. Na 12-kilometrskem teku so bili najhitrejši Jernej Šemrov (Kladivar, 42:25.9), Aljoša Smolnikar (Tekaški forum, 43:21.5) in Dejan Ljubas (TK Rival Rijeka, 44:18.2), pri ženskah pa Kristina Bele (AK Pivka, 52:14.5), Sergeja Lipušček (Idrija, 53:20.6) in Jana Kotar Ilijaš (DLT Filipides, 54:04.4). Med šolsko mladino so bili najuspešnejši člani AD Posočje s petimi zmagami, po tri zlate medalje so osvojili tekači TD Bovec in AK Pivka.
Tudi Erika Abram mora paziti nase, njenemu srcu pomaga defibrilator. “Današnji tek mi je bil v veselje, nisem si mislila, da mi bo tako šlo. Običajno tečem za lastno veselje, do šest kilometrov, grem še na ljubljanski desetkilometrski tek, to pa je bil moj prvi, ki je bil dolg 12 kilometrov in pol. Včasih razmišljam o polmaratonu, toda paziti moram na svoje zdravstvene omejitve. Petelinjski tek je tako domač, počutim se prijetno. Taki teki so mi bolj všeč kot veliki,” je povedala pogumna Postojnčanka.
Še eno zgodbo zapišimo. Drugo mesto je osvojil Aljoša Smolnikar iz Moravč, prijatelji mu pravijo Muc, letošnji novinec na PPT. Stalna številka izdaja, da ima v primorskem pokalu resne namene, nabral je že dve tretji mesti, eno drugo, v Senožečah pa je celo zmagal in bo še trd oreh za konkurenco. Teče zgolj za lastno zadovoljstvo, nima trenerja, vidi pa, da so končne stopničke v absolutni konkurenci dosegljive: “Rekel sem si, zakaj pa ne bi naredil vsega pokala, teh deset tekem. OK, iz Moravč do Primorske je malo daleč, a na našem koncu ni takšnih tekov. Na njih spoznaš ljudi, se družiš. Do konca bi moral kar redno hoditi na teke, nekaj sem jih namreč izpustil, ker sem tekel v Radencih (na 10 kilometrov je bil drugi, op. a.) in staknil sem tudi poškodbo noge, a lahko se zgodi, da pridem na koncu med prve tri.” Petelinjski tek se mu zdi, tako kot sploh vsi primorski, super, pripravljen je po domače, a kljub temu “zelo na nivoju”. Najlepše pri vsem tem pa je, da je Aljoša, letnik 1977, začel teči šele pred tremi leti, potem ko je shujšal za celih 20 kilogramov. “Prej nikoli nisem tekel. Potem sem se odločil, da shujšam, začel sem športati, malo kolesariti in teči. Imel sem nekaj težav s kolenom in rekel sem si že, da morda to sploh ni zame. Toda kolega sta me prepričala, da gremo na Ljubljanski maraton teč polmaraton. Moj čas je bil 1:30, vsi so rekli, da je za prvič to super, potem pa sem začel teči malo bolj resno. Ampak še vedno tečem po občutku. Doma imam krog, dolg 10 kilometrov, na njem tečem kakor kdaj, odvisno od počutja, volje. Za užitek, še nikoli nisem imel v glavi rezultata.” Moravčan je v absolutni uvrstitvi PPT zdaj šesti, vendar so pred njim tekači z dvema ali tremi teki več. Aljoša bo tekel tudi v dobrodelnem projektu triatlonca Mateja Markoviča od 3. do 12. junija (tudi v Kopru in Vipavi), prijatelje teka vabi, da skupaj pretečejo kakšen kilometer in naredijo nekaj dobrega za najmlajše.
Naslednji tek v seriji PPT bo v soboto Kneški tek na Mašunu. Tokrat ne bodo pripravili tekov za šolarje, tekli bodo odrasli (za točke) in predšolski otroci. V nedeljo pa se bodo s tekom na Špičasti vrh nadaljevali primorski gorski teki.
VENČESLAV JAPELJ
