Na 29. maratonu Junaki vinogradov več kot tisoč kolesarjev
Včerajšnji 108 kilometrov dolgi tradicionalni kolesarski maraton iz Ljubljane na Dobrovo v Goriških Brdih je bil nekaj posebnega, saj so organizatorji na njem obeležili tudi 30-letnici Kolesarskega društva Brda in čezmejne ceste pod Sabotinom, ki je še v času zapornic na mejnih prehodih z Italijo Brda odprla v Slovenijo.
DOBROVO > Na 29. maraton junaki vinogradov, ki ga skupaj organizirata Klet Brda in Kolesarsko društvo Brda, se je iz Ljubljane odpravilo 885 kolesarjev, še 150 pa se jih je karavani, na čelu katere je zmeren tempo diktiral sedemkratni udeleženec dirke po Franciji Kristijan Koren iz Budanj, pridružilo v Ajdovščini in Novi Gorici. Kolesarila je tudi aktualna smučarska reprezentantka iz Nove Gorice, Ana Bucik Jogan.
Čeprav je poslanstvo maratona rekreativna vožnja in druženje po njej ob dobrotah in kapljici, ki jo pripravijo na sedežu Kleti Brda na Dobrovem, so organizatorji poskrbeli tudi za nekaj tekmovalnega naboja, saj so pri za nekatere že kar prehudih 30 stopinjah Celzija merili čas vzpona iz Solkana do najvišje točke vzpona pod Sabotin. Ta točka je na cesti, ki je že daleč pred vstopom Slovenije v Evropo brez meja (Schengen, 2007), po zaslugi Osimskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo od otvoritve junija 1985 omogočala tranzit čez italijansko ozemlje brez kontrole v Goriška Brda.
Na zaključni slovesnosti, ki jo je ob glasbeni podlagi domačega D.J.-ja Nejca Erzetiča vodil Iztok Gustinčič, sta nagradi za najboljši moški in ženski čas tega vzpona prejela članica novogoriške ekipe Meblo Jogi Pro Concrete Anet Trakonja in kolesar Izvira Vipave Nejc Ličen.
Posebnih nagrad so bili deležni tudi najstarejši in najmlajši udeleženci. Navdušil je starosta karavane, 86-letni Vladimir Marn, ki je ob prejemu v mikrofon izjavil: “Ko sem to gospo, ki je podeljevala že lani (Ano Bucik Jogan op. p.), objel, cel teden nisem spal. Upam, da bom to v Brdih še desetkrat ponovil.”
Ana Bucik Jogan je pred občinstvom povedala, da je bila nad kolesarskim dogodkom, kjer je s številko 1 tudi aktivno sodelovala, navdušena, da pa o kolesarstvu v novi karieri še ne razmišlja, ker za novo kariero še ni čas. Tako je - vsaj zaenkrat - potisnila na stran ugibanja o morebitnem letošnjem koncu dolge in lepe smučarske športne poti, ki pa ji je v minuli sezoni prinesla nazadovaje.
Med kolesarkami je bila najstarejša 65-letna Italijanka Luisa Labra, najmlajša pa 16-letna Ana Letnar. Najmlajši absolutno je bil član ekipe podmladka našega asa Tadeja Pogačarja (Pogi team UAE Generali), 11-letni Nal Bogičević.
Posebni nagradi sta prejela najštevilnejša klubska ekipa in najštevilnejša družina. Kot se za praznovanje 30-letnice spodobi, je za najbolj množično ekipo poskrbel KD Brda, iz njegovih vrst pa je prišla tudi najštevilnejša 5-članska družina Kerpan. Klet je že za ogrevanje med prijavami na maraton poskrbela za nagradno igro Quercus doživetja, srečna dobitnica glavne nagrade, električnega kolesa, pa je bila Janja Tori.
Organizatorji so v navezi z Lions klubom Dobrovo del startnine namenili Medobčinski zvezi za slepe in slabovidne Nova Gorica. Zbiranje teče tudi preko sms sporočil in akcije Tečem da pomagam. Predsednik zveze Igor Miljavec se je donatorjem (nekateri so na prizorišču izročali tudi gotovino), zahvalil. Denar bo namenjen pomoči slepim in slabovidnim otrokom in nastajajočemu centru za slepe in slabovidne, ki naj bi Novi Gorici vrata odprl oktobra.
Zbrane je pozdravil dolgoletni kolesarski delavec Boris Lozej, ki je kolesarski maraton iz Ljubljane v Brda vodil petindvajsetkrat: “Maraton je od začetka zrasel od dobrih tristo do čez tisoč udeležencev. Zrasel je tudi organizacijsko. Vesel sem, da moji nasledniki zgodbo še bolje nadaljujejo, najbolj pa me veseli splošen dvig kolesarske kulture in obnašanja na cesti. Sobivanje kolesarjev z ostalim prometom ni samoumevno. Storjena sta bila še dva pomembna koraka naprej: kolesarji za sabo ob cestah ne puščajo več smeti, v naših vrstah pa se je izrazito povečalo število deklet in žena. “
Predsednik KD Brda Darinko Ribolica je med nagovorom ob 30-letnici kluba, ki je bil pravzaprav pobudnik kolesarskega maratona iz Ljubljane v Goriška Brda, poudaril, da je društvo s Kletjo Brda in turističnimi ponudniki v teh desetletjih naredilo še veliko več kot le odmevno prireditev: “Brici smo postali znani kot odlični organizatorji in gostitelji, naš klub pa je rasel tudi tekmovalno, saj smo bili kar 18-krat ekipni državni cestni kolesarski prvaki med rekreativci, amaterji in veterani. V klubu ob 22 tekmovalcih deluje še sto kolesarskih navdušencev. Za delo smo poprijeli tudi v času nedavnega obiska Gira. V Brda smo prinesli strpnost do kolesarjev v prometu, za kar nas hvalijo tudi gostje iz Italije in od drugod. Brda živijo s kolesarstvom.”
Ribolica ni pozabil niti na spreminjajoč se pomen 30 let stare čezmejne sabotinske ceste: “Ko se je ta cesta odprla, Brici, ki smo se vozili na delo na Goriško, nismo bili več omejeni s hitrim večernim zapiranjem mejnih prehodov z Italijo in z dolgim obvozom preko Plavi. Naše poti proti Sloveniji so se bistveno skrajšale. Danes, ko je meja padla, pa je sabotinska cesta postala izziv za kolesarje vseh vrst in turistično privlačna točka. Brda so tudi preko nje ob prostih dneh že kar preplavljena s kolesarji.”
Zbrane sta pozdravila še podžupan občine Brda Jurij Špacal in še posebej tehtno direktor Kleti Brda Silvan Peršolja: “Po svetu se sprašujejo, kako to, da imamo takšne vinske in kolesarske šampione. Odgovarjam jim, da imamo dobro seme in dobro okolje. Ne čakamo enega letnika. Ko vsadiš trto, je to zgodba za 30 ali 40 let. Vse, kar je kaj vredno, se dela na dolgi rok, in vsak dan kvalitetno ter timsko in tako, da vračaš nekaj svojemu okolju.”
