Na popravni izpit sredi marca v Berlin

KAIRO > Predstave slovenske izbrane vrste v Egiptu so pokazale preveč neravnotežij, tako v igri kot na igralnih položajih. Tudi zaradi spleta okoliščin, ki so načele slovenske rokometaše pred tekmo z Egiptom. “Osem igralcev je imelo želodčne težave. Ker smo ostali brez nekaterih reprezentantov, smo morali spremeniti taktične zamisli pol ure pred tekmo. Če bi bilo vse normalno, bi zmagali,” je po remiju z gostitelji povedal Ljubomir Vranješ. Dejstvo je, da je imel slovenski selektor na odločilni tekmi proti Egiptu omejen manevrski prostor.

Ni preprosto igrati brez klasičnega levega krila v napadu, brez najboljšega obrambnega igralca lige prvakov iz pretekle sezone oziroma alternative na desnem krilu, ki bi omogočala več rotacij ob načetem kapetanu Juretu Dolencu. Vseeno je slovenska izbrana vrsta v nedeljo odigrala najboljši polčas na 27. svetovnem prvenstvu (SP). Prehitro je zapravila prigarano, pri čemer vendarle ne gre kriviti igre brez vratarja, h kateri se ob izključitvah oziroma številčni podrejenosti zatekajo praktično vse reprezentance.

Skupina 4

Izidi 3. kroga - Belorusija : S. Makedonija 30:26, Egipt : Slovenija 25:25, Švedska : Rusija 34:20; končni vrstni red - Švedska 8 točk, Egipt 7, Slovenija 6, Rusija 5, Belorusija 4, S. Makedonija 0.

Dobre in slabe minute

Slovenija je imela v Egiptu preveč slabih minut, zlasti v prvem skupinskem delu. Različna tolmačenja pozitivnih testov Tilna Kodrina in Urha Kastelica, ki sta naposled pristala v hotelski osamitvi, so bila v kontekstu obračunov v Aleksandriji zanemarljiva, tako kot njuni odsotnosti. Pri vratarski menjavi se je izkazala za srečo v nesreči. Vranješ je s tem pridobil novega aduta. Dejstvo je, da se je Slovenija z izdatno pomočjo Urbana Lesjaka izvlekla iz kočljivega položaja po porazni predstavi z Rusijo.

Slovenski rokometaši, vključno s strokovnim štabom, niso prišli v Egipt v najboljši formi. Resda so ostali brez izločilnih bojev oziroma četrtfinala po enem porazu na šestih tekmah dveh skupinskih delov, po drugi strani pa velja ugotovitev, da so oba remija iztržili v zadnjih sekundah. Proti Švedski, ki je prišla na SP oslabljena, in Egiptu so bili že v izgubljenem položaju. Lahko bi se tudi vprašali, koga je Slovenija v Egiptu premagala.

Ugnala je študentsko ekipo Južne Koreje v prvem skupinskem delu, v drugem še Makedonce, ki so prišli na SP kot rezerva tik pred zdajci, proti nepredvidljivi Belorusiji se je namučila. Zdelo se je, da ima Slovenija pred potjo v Egipt odprto pot do četrtfinala, kjer bi šele moralo priti do soočenja z enim od prvokategornikov. Slovenija ga ni dočakala, po videnem pa ni moč reči, da sodi v najožji krog petih, šestih kandidatk za medaljo na slehernem velikem tekmovanju.

Pred novimi izzivi

Sicer pa je v rokometnem štetju že tako, da si tekmovalni izzivi tudi na reprezentančni ravni sledijo v hitrem zaporedju. Leto 2021 bo tudi zaradi novega koronavirusa nekaj posebnega. Glavni cilj bi morale biti olimpijske igre v Tokiu, na katere pa se mora Slovenija še uvrstiti. Pred petimi leti se je pod taktirko Veselina Vujovića na evropskem prvenstvu poslovila že po prvem skupinskem delu, si je pa zato nenadejano priigrala olimpijsko vozovnico v kvalifikacijah na Švedskem, kjer je ugnala favorizirano Španijo.

Tudi v Berlinu sredi marca Slovenijo čaka težko delo. Če bo želela osvojiti enega od prvih dveh mest, ki na štiričlanskem turnirju prinašata vozovnico za Tokio, bo morala poleg Alžirije najverjetneje premagati še Švedsko ali gostiteljico Nemčijo. Obe evropski tekmici naj bi se v lov za olimpijsko vozovnico podali z manjkajočimi prvokategorniki, brez katerih si je Švedska z Egiptom vseeno priigrala uvrstitev v četrtfinale, pri čemer pa vikinška pot na SP še ni končana. Kje so slovenske rezerve? Vranješ se je odrekel klubski službi na Švedskem, da bi se osredotočil na reprezentančne izzive. Največji bi moral priti na vrsto poleti na Japonskem.