Nadaljevanje ali predčasen konec

EVROPA > Veliko je (prestopnih) ugibanj, domnev in vprašanj, kdaj, kako in s kom naprej, potem ko so pretekli teden prekinili sezono v praktično vseh tekmovanjih na stari celini. Veljavnih odgovorov je malo, če odštejemo tistega o preložitvi evropskega prvenstva na prihodnje leto. Za zdaj se vrstijo le podaljšanja tekmovalnega premora ali ustavitev nogometnih dejavnosti do nadaljnjega. V četrtek so se razvoju dogodkov morali prilagoditi tudi v Turčiji, kjer igrata primorska reprezentanta Miha Zajc in Amedej Vetrih.

Beloruski recept

V tem tednu je bilo sicer predvideno reprezentančno okno, kjer bi Slovenija v četrtek na prijateljski tekmi v Stožicah morala gostiti prav Turčijo, a tekmo so seveda odpovedali, tako kot napovedani pregledni dvoboj z Albanijo štiri dni kasneje na koprski Bonifiki. Tudi sicer je nogometni utrip zamrl praktično po vsej Evropi. No, ne prav povsod. V Belorusiji, kjer prvenstvo izpeljejo v enem kosu oziroma koledarskem letu, so se ta konec tedna odločili za nov začetek, vrata stadionov pa so gledalcem odprta.

12 ekip bi lahko v prihodnji sezoni ob širitvi štela prva SNL

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se vsaj navzven ne vznemirja preveč in nič ne kaže, da bi v državi posegel po kakšnih strožjih preventivnih ukrepih kaj šele karanteni, čeprav tudi v Belorusiji število okuženih za koronavirusom ni tako zanemarljivo. “Savna, vodka in delo,” je bil nasvet, ki ga je Lukašenko beloruskim prebivalcem namenil za premagovanje virusa. Nogometna žoga pa naj se še kar vrti naprej. V Belorusiji sicer ne rabijo hiteti. Ekipe z evropsko vozovnico za sezono 2020/21 je dalo že koledarsko leto 2019, ko je naslov osvojil Dinamo Brest.

V Sloveniji enajst krogov pred koncem prvak (še) ni znan, kot niti katera četverica bo Slovenijo zastopala v evropskih tekmovanjih. Pri tem ne gre upoštevati le prvenstvenega, pač pa tudi pokalni razplet, kjer sta v igri za lovoriko tudi dva drugoligaša. Če bi nogometno prvenstvo po 25. krogih že arhivirali, kot so to storili pri odbojkarski in košarkarski zvezi, pokal pa preložili v drugo polovico leta in bi obveljal sedanji vrstni red v prvi SNL, bi slovenske barve v Evropi zastopali Olimpija, Celje, Aluminij in Maribor.

30 let čaka Liverpool na osvojitev angleškega prvenstva

Slovenske neznanke

Ljubljančani, ki imajo na prvem mestu pet točk naskoka, bi v tem primeru zastopali Slovenijo v kvalifikacijah lige prvakov, preostali trije pa bi šli v predkroge evropske lige. V vsakem primeru bi Slovenija morala prvenstveno sezono 2019/20 spraviti pod streho do konca junija. Prve dni julija se namreč že odpira nov ples v evropskih pokalih, pri čemer morajo slovenski klubi zaradi slabšega količnika, praviloma na igrišča že v uvodnih predkrogih.

Zanimiv je tudi pogled na spodnji del prve SNL, zlasti ob uresničitvi scenarija, po katerem bi sezono sklenili predčasno. Potemtakem bi velenjskega Rudarja kot zadnjeuvrščenega prvoligaša zamenjala vodilna ekipa druge SNL Koper. Dodatnih kvalifikacij torej ne bi bilo, kar pomeni, da bi v prvi ligi avtomatično ostale tudi predzadnjeuvrščene Domžale. Obstaja pa tudi scenarij, po katerem bi v prihodnji sezoni v prvoligaški druščini spremljali tri primorske ekipe. Ključ leži v (začasni) širitvi prve SNL na dvanajst moštev. Rudar bi tako ostal v prvi ligi, kamor bi se vrnila tudi Gorica, ki deset krogov pred koncem zaseda drugo mesto v drugi SNL, kjer so odigrali le en spomladanski krog.

Tovrsten razplet bi olajšal tudi dopolnjevanje druge lige, iz katere v letošnji sezoni tako ne bi izpadla nobena ekipa. Napredovali bi najboljši moštvi iz obeh skupin tretje lige, kjer še niso začeli s spomladanskim delom. Bodoča drugoligaša bi lahko potemtakem postala ajdovsko Primorje iz zahodnega dela in Šmartno z vzhoda. Zadnjo besedo bo imela Nogometna zveza Slovenije. Najbolje bi seveda bilo, če bi se o vsem skupaj odločalo na igrišču, a vrnitev v tekmovalni pogon ostaja vprašljiva.

Evropske izgube

Nogometne zelenice gotovo ne bodo oživele prvi vikend aprila. Tudi če bi se pojavila uspešna znamenja v bitki s koronavirusom, ne gre pričakovati, da bi se tekmovalni utrip vrnil pred majem. Vprašanje je, v kakšnem stanju, tudi psihološkem, se bodo v vadbeni in igralni pogon vrnili nogometaši. Ne nazadnje tudi, kakšne bodo nogometne in športne izgube. V elitnih ligah po Evropi, kjer je nogomet velik posel, bi se izpad prihodkov zavoljo predčasnega zaključka sezone meril celo v milijardah evrov. Negativne posledice pa bi z negotovostjo vred prenesli tudi v prihodnost.

V sedanjih okoliščinah je vprašanje, če bodo imeli pravi razlog za proslavljanje v Liverpoolu, ki se mu po treh desetletjih suše nasmiha angleška krona. Prav v Premier League so ostali zvesti tradiciji najpogostejših izmenjav na vrhu. Lani je sicer prvič po desetletju kateremu od angleških klubov uspelo ubraniti domači naslov. Manchester City ga bo letos bržkone predal Liverpoolu, zato pa bi lahko v preostalih štirih najodmevnejših prvenstvih stare celine dobili nove-stare prvake. Paris Saint-Germain si bo najverjetneje pripel tretjo zaporedno šampionsko zvezdico v Franciji, enako bi lahko v Španiji uspelo tudi Barceloni, ki ima na lestvici La Lige resda le dve točki naskoka pred madridskim Realom.

Manjše razlike so tudi v Nemčiji in Italiji, kjer bi lahko Bayern in Juventus nadaljevala svoj dolg zmagoviti niz. Če bodo lovorike sploh podelili, seveda. Bavarci, ki imajo štiri točke naskoka pred Borussio Dortmund, lovijo osmi zaporedni naslov v bundesligi, stara dama pa že devetega v nizu v serie A. Res pa je, da Lazio na drugem mestu zaostaja le za točko, ob morebitnem nadaljevanju sezone z bolj ali manj zgoščenim razporedom pa bi se karte lahko znova premešale.