Nadaljevanje v Aziji je negotovo
Trener iz zlatih časov hrpeljskega rokometa, Vojko Lazar, je lani in predlani delal kot selektor ženskih rokometnih reprezentanc Kazahstana. Te dni nabira moči doma in razmišlja, ali bi še nadaljeval pri dosedanjih delodajalcih.
HRPELJE > Legenda rokometa v Hrpeljah, igralec in dolgoletni trener v najboljših časih kluba, Vojko Lazar, je bil lani selektor in trener vseh državnih ženskih reprezentanc v Kazahstanu. Z njim smo se pogovarjali te dni, ko je na dopustu doma.
Vojko Lazar je nekdanji trener in igralec hrpeljskega rokometnega kluba. Vrhunec je z njim dosegel kot trener, ko se je z moštvom pod pokroviteljstvom Gold Cluba uvrstil v ligo prvakov. V pestri karieri je treniral tudi dekleta Kopra in Pirana. V zadnjih dveh letih je delal kot selektor ženskih reprezentanc Kazahstana.
> Kakšne rezultate ste dosegli s člansko ekipo?
“Lani smo bili le na turnirju s pomlajeno reprezentanco na Japonskem. Tam so igrale tudi močne ekipe, kot sta Japonska in Kitajska. Za nas je bilo bistvo udeležbe uigravanje. Osvojili smo tretje mesto. Ker so Aziji že po kvalifikacijah odvzeli eno mesto na SP, kamor smo se kot četrta ekipa sprva uvrstili, nas, kot kaže, tam ne bo. Naslednji glavni cilj reprezentance so letošnje azijske igre v Koreji in olimpijske kvalifikacije.”
> Kaj pa mlajše selekcije?
“V avgustu smo se z mladinsko reprezentanco na azijski olimpijadi v Nanjingu na Kitajskem uvrstili v finale, kjer pa je bila Južna Koreja le premočna in smo osvojili nepričakovano drugo mesto. To nam prinaša uvrstitev na letošnjo svetovno mladinsko olimpijado. Tekmovali smo še na azijskem mladinskem prvenstvu na Tajskem. To so bile obenem kvalifikacije za letošnje SP na Hrvaškem. Osvojili smo bronasto odličje in se z njim neposredno uvrstili na SP. Vse skupaj je za Kazahstan izreden uspeh.”
> Ali bi lahko primerjali razmere v Kazahstanu in v Sloveniji?
“V Kazahstanu sem bil bolj zaseden. Od maja do konca septembra nisem imel prostega dne. Rezultat tega je, da so vse selekcije formirane in delujejo po mojem programu. Z vsemi smo se uvrstili na SP in na mladinsko olimpijado. Vzporednica je ta, da tudi v Kazahstanu primanjkuje denarja. Zaradi tega se programi krčijo, cilji pa ostajajo visoki. Sicer je v Kazahstanu glavni problem slabša tehnična in posledično taktična priprava igralk zaradi pomanjkljivega dela v klubih. Zato je mogoče dobro reprezentanco, takšno, ki bo lahko premagala Korejo, ustvariti le s težkimi tekmami v Evropi in v Rusiji, za kar smo se dogovorili.”
> Kako poteka državno prvenstvo ?
“Po turnirskem sistemu. Tu imajo superligo s šestimi najboljšimi klubi in za tem dve skupini višje lige s po šestimi klubi. Najprej se igrajo turnirji po mestih, kjer so klubi superlige, v novembru pa sledi še končnica za zmagovalca državnega prvenstva. Izbor kandidatk za reprezentanco ni širok, saj je klubov malo. V preteklosti so vrzeli v Kazahstanu polnili z naturaliziranimi Rusinjami, sedaj pa želijo imeti v izbrani vrsti le domače igralke. Po takšni poti bo treba počakati nekoliko dalj časa, da bi dobili želene rezultate.”
> Kazahstan je ogromna država. Kolikšne so razdalje za potovanja po prizoriščih DP?
“Razdalje med kraji, kjer se igra superliga, se merijo v tisočih kilometrov, kar za njih ne predstavlja velikega problema, za nas pa je to nekaj povsem novega, saj pri nas v nekaj urah prepotuješ vso državo.”
> Kako ste si organizirali življenje v Kazahstanu?
“V Kazahstanu sem živel sam v svojem stanovanju in z urejeno prehrano. Njihova hrana se ne razlikuje veliko od naše. Mogoče je malo bolj začinjena. Jedo veliko mesa in zelenjave. Čaj je sestavni del vsakega obroka, zato da sem se ga do sedaj kar naužil.”
> Do kdaj boste ostali v tujini?
“V Kazahstanu sem že skoraj dve leti, kar je polovica dogovorjenega sodelovanja. Kljub temu bom o nadaljevanju še razmislil, saj se pogodba obnavlja v začetku vsakega leta. Če bi bil mlajši, o podaljšanju ne bi veliko razmišljal, pri mojih letih pa je drugače. Mogoče tudi ne bom podaljšal sodelovanja. V Kazahstanu sem se sicer dobro počutil in bil uspešen, a se tudi tam ne cedita le med in mleko. Pa še razdalja do doma je zelo velika.”
ELVIS ŠTADER