Najboljši strelec, ki že lep čas ne najde poti do gola
Je Cristiano Ronaldo lahko še dodana vrednost ali postaja zgolj breme za reprezentanco? To je glavno vprašanje pred drugim dvobojem portugalskih nogometašev na svetovnem prvenstvu. Po uvodnem remiju s Kongom bodo eni od tihih favoritov za osvojitev naslova v obračunu z Uzbekistanom odprli (ne)srečni 13. igralni dan mundiala, s katerim se bo povlekla črta pod drugi krog skupinskega dela.
V portugalski reprezentanci naj bi strnili vrste okrog svojega kapetana Cristiana Ronalda (v ospredju desno)
Foto: ProfimediaSpomini s prejšnjega svetovnega prvenstva (SP) v Katarju še niso zbledeli. Takratni portugalski selektor Fernando Santos je pred izločilnimi boji posedel na klop Cristiana Ronalda. Teniška zmaga nad Švico 6:1 v osmini finala mu je dala prav. Centralna figura v reprezentančnem napadu je bil Goncalo Ramos, ki se mu je oddolžil s tremi goli. Tleče nezadovoljstvo glavnega zvezdnika je tako ostalo prikrito, a ne za dolgo. Z vso silovitostjo je izbruhnilo po četrtfinalnem razpletu.
Portugalci so v izločilnih bojih, tako kot pred njimi Španci, naleteli na maroški zid, ki ga nikakor niso uspeli prebiti. Niti potem, ko je Santos že po petih minutah drugega polčasa aktiviral Ronalda, ki pa do konca ni uspel prekiniti strelske suše in doseči zadetka, s katerim bi izničili prednost tekmeca ter tako odločitev o zmagovalcu četrtfinalnega dvoboja preložil v podaljšek ali celo enajstmetrovke.
Zavoljo razvoja dogodkov in razpleta je bil Ronaldo seveda poparjen, strupene puščice iz nogometaševega kroga in tudi domovine pa so letele naravnost na Santosa, ki je kmalu tudi sklenil poglavje na klopi Portugalcev, potem ko jih je leta 2016 popeljal na evropski vrh. Tudi dobršen del finala s Francijo pred desetletjem je Ronaldo pospremil s klopi, saj sredi prvega polčasa zaradi poškodbe ni več mogel pomagati soigralcem. V nenadejanega junaka se je z zmagovitim golom v podaljšku za sploh prvo reprezentančno lovoriko v zgodovini portugalskega nogometa prelevil rezervist Eder.
Spomini na
Oblaka in Šeška
Ronaldo je imel še naprej status nedotakljivega v začetni enajsterici tudi na naslednjih celinskih prvenstvih. Pred dvema letoma v Nemčiji je že pod taktirko novega selektorja Roberta Martineza vodil portugalski napad tudi proti Sloveniji, ki je klonila šele po izvajanju enajstmetrovk. Slovenski navijači so si še nekajkrat zavrteli film zamujene priložnosti Benjamina Šeška. V spomin pa so se vtisnile tudi solze Ronalda, potem ko mu je Jan Oblak ubranil najstrožjo kazen v podaljšku. Potem so bili Portugalci na čelu z Ronaldom bistveno bolj natančni v strelih z enajstih metrov. V četrtfinalu pa jim nato ni uspelo ponoviti vaje proti Franciji.
Po evropskem prvenstvu v Nemčiji se je od dresa portugalske reprezentance in nogometa nasploh poslovil obrambni simbol Pepe, ki je takrat štel 41 let. Toliko kot jih ima na mundialu v Ameriki v vlogi kapetana tudi Cristiano Ronaldo. Na uvodni tekmi proti Kongu je v konici napada igral od prve do zadnje minute. Brez želenega učinka. Pod zob so ga po remiju vzeli celo kritiki v domovini. Vse glasnejši so pozivi selektorju, naj poišče drugačno rešitev na igrišču brez Ronalda. Toliko bolj, ker ima Portugalska nemara celo najmočnejšo zvezno vrsto na ameriškem mundialu z Vitinho, Rubenom Nevesom, Bernardom Silvo in Brunom Fernandesem.
Portugalska slačilnica doslej ni oddajala glasov nezadovoljstva. Vsaj ne javno. “Nima smisla, da bi zamenjal najboljšega strelca v nogometnem svetu na tekmi, ko potrebuješ zadetke,” se je po tekmi Kongom branil Španec na klopi Portugalske. Številke (ne) lažejo. Na 229 reprezentančnih tekmah je Ronaldo zabil 143 zadetkov, a njegove strelske predstave na zadnjih velikih tekmovanjih so vse prej kot spodbudne.
Novinci z različnimi izhodišči
Uzbekistan se sicer zdi tekmec po meri za ublažitev kritik. Ne le, kar zadeva Portugalsko, pač pa tudi Ronalda osebno. Uzbekistan, ki ga namesto Srečka Katanca v Ameriki vodi Fabio Cannavaro, siceršnji dobitnik zlate žoge iz leta 2006, ko je poveljeval italijanski obrambi na poti do naslova svetovnega prvaka, na uvodu proti Kolumbiji ni uspel presenetiti. Za razliko od nekaterih drugih novincev na mundialu, denimo Zelenortskih otokov. Potem ko so remizirali s Španijo, so dve točki odščipnili še Urugvaju, ki se je pred petkovim obračunom z evropskimi prvaki znašel v nezavidljivem položaju v bitki za napredovanje.
Preračunavanj bo do konca skupinskega dela, iz katerega bo v izločilne boje napredovalo 32 od 48 reprezentanc, sicer še precej. Dejstvo je, da že ena zmaga v predtekmovanju odpira vrata šestnajstine finala. Ponoči bodo pot do treh točk iskali tudi Hrvati proti Panami, ki na svojem drugem mundialu še lovi prvo točko. Nadvse blizu ji je bila že na ameriškem uvodu proti Gani, ki se bo v zadnjih torkovih urah pomerila z Angleži.
Sicer pa, kdor čaka, dočaka. Egipt je na svoji osmi mundialski tekmi proti Novi Zelandiji vknjižil prvo zmago in s štirimi točkami prevzel vodstvo v skupini G, iz katere bo v najslabšem primeru napredoval kot tretjeuvrščeni. Za konec predtekmovanja se bo pomeril z Iranom, ki je še drugič remiziral in ima isti izkupiček kot Belgija. Dejstvo pa je, da je v spremenjenem sistemu SP vsaka točka lahko dragocena v boju za napredovanje. •