Našel je mirno okolje
Novogoriški bloker in nekdanji reprezentant Davor Čebron si je v Avstriji ustvaril ugled pri državnem in srednjeevropskem prvaku Tirolu. V zrelih letih je nov izziv našel v mladem klubu Wardviertel, ki se je že prebil v skupino za prvaka.
ARBESBACH > Za to približno kot Komen veliko mestece ob avstrijsko-češki meji v Sloveniji ve le malokdo. Jeseni je postalo drugi dom za enega najboljših primorskih odbojkarjev, Davorja Čebrona, ki se je v štirih sezonah pri najbogatejšem avstrijskem klubu Tirolu iz Innsbrucka dobro uveljavil. Bil je med nosilci moštva, ki se je redno uvrščalo v drugi del lige prvakov. Vrhunec je bila uvrstitev v četrtfinale.
Novogoriški bloker, 33-letni in 198 cm visoki Davor Čebron, se je odbojke naučil v kanalskem Salonitu. Vrhunec njegove kariere je bil med leti 2005 in 2009, ko je bil član zlate generacije ACH Volleya, s katerim je postal prvak evropskega pokala CEV, nato pa je bil kapetan tega moštva, ki je zaigralo v ligi prvakov. Leta 2011 je že kot uspešen odbojkar Tirola v ligi prvakov za državno reprezentanco igral na EP in na olimpijskih kvalifikacijah.
In zakaj je Primorec poleti zapustil ugleden klub in odšel v skoraj neznani Union volleyball Raiffeisen Waldviertel, ki domuje v Arbesbachu? Davor odgovarja: “V Tirolu sem dosegel vse, kar sem lahko, pri tem pa sem dal tudi vse od sebe. Igranje na tako visoki ravni je ob dejstvu, da se je moja družina povečala še za drugega otroka, postalo prenaporno. Ob tem je bilo še družinsko življenje v napol velemestnem Innsbrucku s težavnimi premiki v gneči prezapleteno. Sporazumno smo se razšli. Ker se je cela družina na življenje v Avstriji povsem privadila, sem iskal mirno in urejeno okolje. Našel sem ga prav pri Waldviertlu.”
Gre za klub, ki je v nekaterih pogledih podoben avstrijsko-koroškemu Dobu. V bolj vaškem kot mestnem okolju so združili moči odbojkarski delavci in mali podjetniki - prijatelji športa iz krajev Zwettl, Arbesbach in Gross Gerungs. Klub je polprofesionalen, a po besedah Čebrona zgledno urejen: “Avstrijci se še niso izneverili mojim pozitivnim izkušnjam. Obljubljena plača prihaja redno in v dogovorjenem znesku. Z družino smo nastanjeni v udobni hiši z dovolj prostora za parkiranje zame in za goste. Vse, kar potrebujemo, najdemo nekaj minut hoje ali vožnje od doma. Za družino mi ostane precej več časa kot v Innsbrucku.”
Seveda pa ima varčno organiziran klub svoje posebnosti in omejitve, s katerimi se je Čebron že dodobra spoznal: “Polovica fantov iz moštva je zaposlenih oziroma so študentje. Tako nas je na večini treningov od šest do osem. Večerne treninge opravljamo v treh različnih dvoranah. Ob četrtkih vadimo tudi na Dunaju. S tem urnikom se prilagajamo krajem in uram obveznosti amaterskega dela ekipe, da nas je po tem pri vadbi čim več.”
S takšnim načinom dela in z letošnjimi okrepitvami iz Romunije, Poljske, Srbije, Češke in Hrvaške je Waldviertel prvi del avstrijske lige (v tem delu tekmuje osem ekip) zaključil na tretjem mestu in se je uvrstil v drugi del z najboljšo šesterico, kamor sta se neposredno priključila srednjeevropska ligaša Dob in Amstetten.
In kaj od sezone pričakuje primorski odbojkar? “Ekipa se je med sezono dopolnjevala. Glede na to in na postopen dvig forme računam, da se lahko prebijemo v zaključni del štirih najboljših ekip. S to ekipo smo sposobni doseči tretje mesto. Dob in Tirol zaenkrat kakovostno izstopata.“
Čebron je kljub občasnim težavam s hrbtom v prvem delu sezone dosegal v povprečju več kot dve točki na niz, z razvojem odbojke, ki je bila v Avstriji dolgo časa povsem na obrobju, pa je zadovoljen:
“Zanimanje za odbojko se veča, vlagatelji pa so zanesljivi. Tu sicer ni velikega denarja, vendar je vse več dobrih tujih odbojkarjev pripravljenih igrati za dokaj skromno plačo, na katero pa se lahko zanesejo do zadnjega evra in do dneva natančno.”
IGOR MUŠIČ