Nastopa za sežanski klub

SEŽANA > Leta 2011 in 2012 je Mina Markovič zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, letos pa so njene možnosti, da na domači tekmi 15. in 16. novembra osvoji tudi svetovni pokal, zgolj teoretične. Bolje kaže njeni največji konkurentki, Korejki Jain Kim, ki je letos zmagala tudi na svetovnem prvenstvu v Španiji, kjer je bila Markovičeva druga. “Šele v drugem delu sezone sem začutila pravo energijo in ubrala pravi pristop. Trenutno sem v odlični formi, vendar sem žal na začetku sezone izgubila preveč točk,” komentira svoj trenutni položaj tik pod svetovnim vrhom.

Plezanje primerno za vsakogar

Markovičeva, ki bo 23. novembra dopolnila 27 let, je članica plezalnega kluba Plus iz Sežane vse od njegove ustanovitve pred dvema letoma. Do letos je tekmovala za Ptuj, od koder je tudi doma. Trenutno živi v Ljubljani, trenerja ima v Škofji Loki, v Sežano pa jo je povabil njen partner in predsednik kluba Luka Fonda. V svojih prostorih na Partizanski 43 so postavili umetno plezalno steno, kjer plezanja učijo otroke in odrasle. “Ta šport je primeren za vsakogar. Sploh če ga prakticiramo na umetni steni, pod katero so blazine. S plezanjem ne razvijamo le ene skupine mišic, ampak enakomerno vse telo,” razlaga Markovičeva.

Njena glavna disciplina je težavnostno plezanje, ki poteka na umetnih previsnih stenah, ki so visoke med 15 in 17 metrov, plezalci pa so varovani z vrvjo. “Za vsako tekmo, od kvalifikacij do finala, postavijo novo smer. Novo smer si tekmovalci lahko ogledujemo le šest minut, ostalih konkurentov pa ne smemo gledati. Ko pa pride čas tvojega nastopa, imaš natanko en poskus. Ko padeš ali narediš napako, je tekmovanje zate končano,” razlaga plezalka.

Dobro se znajde tudi v balvanskem plezanju, čeprav to ni njena prva disciplina. “Ampak vseeno sem tudi v balvanskem plezanju v svetovnem pokalu že dvakrat zmagala in bila večkrat na stopničkah za najboljše,” se pohvali.

Balvanske stene so nižje in niso varovane z vrvjo, temveč z blazinami. Postavljene kombinacije so zelo zahtevne, vendar imajo tu tekmovalci več poskusov, čas pa je omejen na pet minut. Kljub temu vrh tekmovalec vidi le redkokdaj, priznava Markovičeva. “Večina misli, da te je pri plezanju najbolj strah višine, ampak na višino se zelo hitro navadiš. Gre bolj za premagovanje samega sebe: ali boš še nadaljeval v začrtani smeri, ali boš zdržal še zadnji del poti do cilja.”

Športnica svetovnega razreda

Markovičeva je športnica svetovnega razreda, ki ga v neolimpijski disciplini lahko pri nas dosežeš le z zmago na svetovnem prvenstvu ali svetovnih igrah. Zaposlena je na ministrstvu za obrambo, v vojaški športni enoti.

Veliki met ji je uspel lani, ko je osvojila zlato medaljo na svetovnih igrah v Kolumbiji, kar je njen največji uspeh doslej. “Na to tekmovanje se uvrstijo le kontinentalni prvaki in zmagovalci svetovnega pokala, zato je raven res zelo visoka,” pojasnjuje.

Premora med treningi ni veliko; tritedenske počitnice si privošči le pred novim letom. Že konec decembra začne plezati po skalah v naravi, januarja pa se posveti še telesnim pripravam. Med sezono, ki traja praktično vse leto, trenira šestkrat na teden.

Želi si zmagati na svetovnem in evropskem prvenstvu in osvojiti še edini manjkajoči lovoriki. V svetovnem pokalu pa v bodoče želi tekmovati še bolj prepričljivo in osvojiti več zaporednih posamičnih zmag, kot ji je to pred kratkim uspelo v Aziji.

ALJA TASI