Nedeljo je z maratonom preživelo približno 20.000 ljudi
O rekreativni tekaški prireditvi, ki združuje vse štiri istrske občine, tudi letos ne moremo govoriti drugače kot o športno-rekreativnem presežku. Množice tekačev in gledalcev ob progah ter na startno-prireditvenem prostoru v Kopru so bile letos še posebej impresivne. Maraton sta najhitreje pretekla Aleš Žontar pri moških in Ana Radivo pri ženskah.
KOPER > Vsi, ki so prišli skozi cilj, so kljub utrujenosti sijali od zadovoljstva. Na trasi ob morju so skupaj z gledalci ustvarili športni praznik, ki ga je zaznamovalo za tek idealno vreme, profesionalno izpeljana prireditev in bogat spremljevalni program.
“Lepo je pihljalo, kar nam je ugajalo. Eni so se vseeno polivali tudi z vodo, saj je bilo ob ritmu vodilnih vseeno kar vroče. Sam pa sem vseskozi raje naredil kakšen meter več in ob tem iskal senco. Zadovoljen sem z zmago, žal pa mi je za Roberta Radojkoviča, s katerim sva do petnajstega kilometra tekla skupaj in ob tem veselo klepetala, kar je za prvi del tudi običajno. Potem ga je zapekla zadnja stegenska mišica in je moral odstopiti. Tudi sam sem nedavno prebolel virozo in zato niti nisem bil prepričan, koliko moči mi je ostalo,” je povedal skupni zmagovalec Aleš Žontar iz ŠD Podnanos - Slovenska vojska, ki je prehitel rojaka Martina Štendlerja in Miho Kimovca.
Podobno mnenje je delila tudi Rossana Turchi iz Firenz, ki se je v ženski konkurenci maratona uvrstila v prvo dvajseterico: “Prelepa tekma, fantastično okolje, odlična organizacija, veliko ljudi ob progi in gledalci so tudi navijali, česar ne vidiš povsod. Sicer je bila to že moja 91. maratonska preizkušnja. Vse je bilo super, čeprav čisto brez bolečin le ni šlo.”
Tudi mednarodni pečat
Med dekleti je slavila Ana Radivo iz koprskega ŠD 3Šport, druga je bila Simona Dolinar Majdič, tretja pa Hrvatica Katica Rumbočić.
Če je Istrski maraton že četrtič povezal občine Koper, Izola in Piran, se je v dogajanje letos aktivno vključila tudi najmlajša istrska občina. Ankaran je namreč gostil start desetkilometrske proge. Trasa polmaratona je potekala med Koprom in Izolo. “Proga polmaratona je bila letos enkratna. Lani sem pretekla maraton, a je bilo težko, letos pa je bilo čudovito,” je povedala zmagovalka v svoji kategoriji Vanda Dornik iz novogoriškega Filipidesa. Tretjeuvrščena Pivčanka Ivanka Širca pa je dodala: “Proga je bila izjemna, sicer sem tekla že tretjič. Razmere so bile odlične, organizacija tudi. Se vidimo čez leto dni.”
Zadovoljen je bil tudi presenetljivi zmagovalec moškega polmaratona David Keller iz švicarskega Basla: “Prvič sem v Sloveniji, prišel sem že v petek, za Istrski maraton pa sem slišal lani od slovenskega tekmovalca na neki drugi tekaški prireditvi. Štiri mesece sem treniral, odtekel svoj osebni rekord in prvič v življenju zmagal, zato sem presrečen, saj nisem profesionalni tekač.”
Dober glas o prireditvi očitno seže daleč, tako da lahko v naslednjih letih na Istrskem maratonu pričakujemo še večjo mednarodno udeležbo. Organizatorji pravijo, da osnovnega koncepta prireditve vseeno ne bodo spreminjali. Še naprej bo dogodek namenjen predvsem rekreativcem, za razgibanost pa bo poskrbela posrečena formula krožne izmenjave prizorišč. “Ne razmišljamo o tem, da bi z denarnimi nagradami v prihodnosti vabili tudi kakšne, na primer, kenijske tekače. Ostajamo zvesti vrednotam Istrskega maratona, da ta ostane rekreativna prireditev. Pred štirimi leti nismo slutili, da bo maraton pritegnil takšno množico, zato bi se rada zahvalila našim prostovoljcem, sponzorjem, občinskim strukturam in vsem, ki nam pomagajo. Dogajanje se je letos razširilo tudi na Ankaran, da pa bi tudi ankaranska občina gostila najdaljšo maratonsko preizkušnjo, bi morali najprej natančno izmeriti novo traso,” je strnila misli predsednica društva Istrski maraton Marijana Sikošek.
Sicer tudi letos varnostniki in policisti niso imeli veliko dela, reševalci pa so pomagali le nekaj preutrujenim posameznikom.
Rezultat sploh ni vse
Za najlepšo zgodbo maratona je poskrbela Korošica Petra Podjavoršek, ki se je sredi teka ustavila in do prihoda reševalcev pomagala drugemu tekaču, ki ga je obšla slabost. Tako je sicer zanemarila svoj rezultat, a dobila veliko pohval z vseh strani. “Rezultat ni pomemben, saj nismo plačani za to, to je rekreacija. Lahko se trudimo in treniramo, a vsak od nas ima lahko slab dan in morda bo kdaj tudi meni potrebna pomoč.”
SANDI JERMAN
Več fotografij: